Za domačo oprostitev malega davčnega zavezanca je osnovni prag 60.000 evrov letnega prometa na ozemlju Slovenije. Če ga v tekočem letu presežete, vendar ostanete pri največ 66.000 evrih, se morate pravočasno identificirati za začetek naslednjega leta. Če presežete tudi 66.000 evrov, nastopi obračunavanje DDV že pri transakciji, ki preseže to mejo.
Pravila so preverjena 7. oktobra 2026. Obravnavamo podjetnika oziroma poslovni subjekt s sedežem v Sloveniji, ki uporablja domačo oprostitev za male zavezance in opravlja običajne domače dobave. Pri poslovanju s tujino, posebnih oprostitvah ali povezanih osebah je potreben dodaten pregled. Nizek domači promet sam po sebi ne izključi vseh drugih obveznosti DDV.
Dva pragova imata različni nalogi
Znesek 60.000 evrov je osnovna meja. Preverjate promet prejšnjega koledarskega leta in tekočega koledarskega leta. Ureditev zato ni preprost pregled zadnjih dvanajstih mesecev od današnjega dne. Za leto 2026 pripravite ločen pregled leta 2025 in obdobja od januarja 2026 naprej.
Znesek 66.000 evrov omogoča omejen prehod v letu, v katerem presežete osnovno mejo. Ne pomeni, da je novi osnovni prag kar 66.000 evrov ali da lahko vsak januar brez posledic začnete novo oprostitev. Če ste v prejšnjem letu že presegli 60.000 evrov, ta podatek vpliva na upravičenost v naslednjem letu.
Pri natančnih mejah je pomemben izraz »presežete«. V spodnji tabeli predpostavljamo, da je bil promet leta 2025 največ 60.000 evrov, da ni drugih razlogov za identifikacijo in da se primeri nanašajo na upravičene običajne domače dobave.
| Promet v letu 2026 | Kaj pomeni za domači prag | Potrebno ravnanje |
|---|---|---|
| 59.500 € | Osnovni prag ni presežen | Spremljanje prometa in drugih pogojev |
| 60.000 € | Osnovni prag še ni presežen | Spremljanje naslednjih transakcij |
| 63.000 € | Osnovni prag presežen, prehodna meja ne | Pravočasna identifikacija za 1. januar 2027 |
| 66.000 € | Prehodna meja še ni presežena | Enak prehod do konca leta, nato identifikacija |
| 66.001 € | Prehodna meja presežena | DDV že od transakcije, ki je povzročila preseganje |
Tabela ne določa obravnave poslovnega subjekta, ki je bil identificiran že prej, niti posebne čezmejne ureditve. Za pravilen sklep potrebujete tudi preteklo leto in svoj dejanski status.
Promet ni dobiček ali stanje bančnega računa
Za ta prag ugotavljate zakonsko določen promet dobav na ozemlju Slovenije, brez DDV. Od njega ne odštejete najemnine pisarne, nakupa materiala ali prispevkov. Podjetje z visokimi stroški lahko doseže prag tudi takrat, ko ima majhen dobiček.
Bančni izpisek je koristno dokazilo, ni pa samostojen izračun prometa DDV. Prejeto posojilo ni prodaja vašega izdelka. Prenos med lastnima računoma prav tako ne ustvari nove dobave. Nasprotno pa neplačan račun ne pomeni samodejno, da opravljena dobava izgine iz relevantnega prometa.
V evidenci zato povežite pogodbo, opravljeno dobavo, račun in morebitne popravke. Nakazila uporabite za usklajevanje, ne za nadomestilo davčne razvrstitve. Pri predplačilih, dobropisih ali vračilih se z računovodjem dogovorite za dosledno obravnavo, da sprememba datuma plačila ne povzroči napačne presoje praga.
Katere postavke preverite posebej
Pravila izračuna prometa so v 94.a členu ZDDV-1. Vključujejo običajne relevantne domače dobave in nekatere oproščene transakcije. Zato pravilo »štejem samo račune z obračunanim DDV« ni uporabno: mali zavezanec na svojih običajnih računih DDV prav zaradi oprostitve še ne obračunava.
Odtujitev opredmetenega ali neopredmetenega osnovnega sredstva se v opisani letni promet ne všteva. To zahteva pravilno razvrstitev sredstva; izdelek iz prodajne zaloge ne postane osnovno sredstvo samo zato, ker bi bilo njegovo izločanje iz seštevka ugodno. Ob prodaji opreme zato ohranite evidenco njene dejanske poslovne uporabe.
Dobave s krajem obdavčitve zunaj Slovenije zahtevajo ločitev od domačega seštevka. Pri splošnih čezmejnih storitvah med podjetji se kraj lahko določi po sedežu prejemnika. Tuja stranka sama po sebi še ni dovolj za tak sklep. Najprej določite storitev, status prejemnika in pravilo kraja, nato razvrstite promet.
Primer: prehod v naslednje leto ali takojšen vstop
Predpostavimo, da podjetnik v letu 2025 ustvari 55.000 evrov relevantnega domačega prometa. Leta 2026 ima do konca septembra 58.000 evrov, oktobra pa opravi dobavo za 5.000 evrov. Skupaj doseže 63.000 evrov. Če do konca leta ne preseže 66.000 evrov in ni drugih posebnosti, lahko domačo oprostitev uporablja do konca leta 2026.
To ne pomeni, da z vlogo čaka do januarja. Pripraviti mora pravočasni zahtevek, da je identificiran za DDV s 1. januarjem 2027. Navodilo obrazca za tak položaj omenja oddajo praviloma pred zadnjim mesecem tekočega leta. Če večji promet nastane šele pozneje, se odzove takoj, ko postane položaj jasen.
Poglejmo drugačen zaključek istega primera. Po doseženih 63.000 evrih podjetnik novembra opravi še dobavo z neto vrednostjo 8.000 evrov. Skupni promet doseže 71.000 evrov. Ta dobava preseže 66.000 evrov, zato je treba pravočasno urediti identifikacijo in obračunati DDV že od te transakcije.
Ob dodatni predpostavki, da za dobavo velja splošna 22-odstotna stopnja in je pogodbenih 8.000 evrov cena brez DDV, je DDV 1.760 evrov, skupni račun pa 9.760 evrov. Davek ni izračunan samo od 5.000 evrov, kolikor je promet nad mejo 66.000 evrov. Če je bila dogovorjena končna cena z DDV, je račun drugačen; pogodbe zato preverite pred dobavo.
Vlogo pripravite pred kritično transakcijo
Za identifikacijo domačega zavezanca se uporablja DDV-P2. Oddaja je elektronska prek eDavkov, postopek pa je dostopen tudi prek SPOT. Pred začetkom preverite dostop, pooblastilo računovodje in podatke v davčnem registru. Tehnična težava zadnji dan ne spremeni tega, kdaj je promet presegel mejo.
V zahtevku navedete relevantni promet preteklega in tekočega koledarskega leta. Predvideni datum začetka je informativen; dejanski datum identifikacije je naveden v izreku odločbe. Shranite oddano vlogo, potrdilo in odločbo ter jih povežite s svojo evidenco prometa.
Če pričakujete preseganje 66.000 evrov, ne čakajte na mesečni zaključek, pri katerem boste presežek šele opazili. Spremljajte potrjena naročila in predvidene dobave. Čas za pripravo vloge in ureditev računov je potreben že pred poslom, ki povzroči prehod.
Normirani s. p. ni oprostitev DDV
Normirani odhodki so način ugotavljanja davčne osnove od dejavnosti. DDV je druga obveznost, z drugo osnovo in drugačnimi pogoji. Podjetnik je zato lahko normiranec ter hkrati identificiran za DDV. Odločitev o računovodskem režimu ne nadomesti preverjanja prometnih meja.
Če za prihodnje leto načrtujete večji promet, pripravite oba pregleda posebej: pogoje svojega dohodninskega režima in domači promet za DDV. En podatek o prihodkih ni dovoljenje, da pravila enega davka prenesete na drugega. Osnovno razmišljanje o ločenih obveznostih dopolnjuje članek kako zmanjšati davčno obremenitev brez tveganih trikov.
Kaj uredite po identifikaciji
Za praktično spremljanje pripravite dva ločena pogleda. Prvi kaže že opravljene relevantne dobave po mesecih. Drugi kaže potrjena naročila, ki še čakajo na izvedbo. Predvidenih naročil ne prištevate kar v že doseženi promet, uporabite pa jih za opozorilo, da bo potrebna pravočasna identifikacija. Vsako pomembno spremembo datuma dobave zabeležite tudi v napovedi.
Če je doseženi promet 63.000 evrov, do prehodne meje ostaja 3.000 evrov. Potrjena naslednja dobava za 8.000 evrov je zato jasen signal za pripravo prehoda. Ta interna razlika ni nov davčni prag ali možnost, da večji posel umetno razdelite. Namen pregleda je, da davčno obravnavo in pogodbeno ceno uredite pred izvedbo, ko imate še čas za uskladitev s kupcem in računovodjem.
Ob koncu leta primerjajte evidenco z računi, dobropisi in poslovnimi knjigami. Odstopanje rešite pri konkretni postavki, namesto da spreminjate končni seštevek brez pojasnila. Tako lahko tudi pozneje pokažete, zakaj ste določili datum prehoda in kateri posel ga je povzročil.
Uskladite datum začetka obračunavanja, davčne stopnje, podatke na računih in cene v pogodbah oziroma ceniku. Pri prodaji potrošnikom je posebej pomembno, kaj pomeni dogovorjena končna cena. Pri prodaji podjetjem preverite, ali je bilo izrecno dogovorjeno prištevanje DDV. Identifikacija ne zagotavlja, da bodo kupci sprejeli višjo končno ceno.
Po rednem vstopu sledijo obračuni DDV in zahtevane evidence, tudi v obdobjih brez prometa. Za prvih dvanajst mesecev je predpisano mesečno davčno obdobje. Obveznost elektronskih evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV velja za obdobja od julija 2025 naprej. Odbitek vstopnega davka preverite po njegovih pogojih; ni vsak poslovni izdatek avtomatično v celoti odbiten.
Prostovoljni redni vstop je mogoč tudi pred pragom, vendar izbiro uporabljate najmanj v tekočem in naslednjem koledarskem letu. Pričakovana nabava opreme zato zahteva primerjavo celotnih posledic, ne samo zneska na enem prejetem računu. Tudi poznejše prenehanje identifikacije ni samodejna posledica enega šibkega meseca.
Pogosta vprašanja
Ali je prag za DDV 60.000 ali 66.000 evrov?
Osnovni domači prag je 60.000 evrov. Meja 66.000 evrov je omejeno prehodno pravilo v letu preseganja osnovnega praga, ob upoštevanju prometa preteklega leta in drugih pogojev.
Ali se gleda zadnjih dvanajst mesecev?
Pri opisani veljavni domači ureditvi se preverjata preteklo in tekoče koledarsko leto. Za leto 2026 zato pripravite ločeno pregled leta 2025 ter tekoči seštevek od januarja 2026.
Ali DDV obračunam samo od zneska nad 66.000 evri?
Ne. DDV nastopi že pri obdavčeni transakciji, s katero presežete to mejo. V prikazanem primeru je ob predpostavljeni neto ceni obdavčena celotna relevantna dobava, ne samo del skupnega prometa nad pragom.
Ali se mora normiranec identificirati za DDV?
Da, če izpolni pogoje za identifikacijo. Normirani odhodki urejajo obdavčitev dejavnosti in sami po sebi ne pomenijo oprostitve DDV. Tudi pod domačim pragom lahko obstajajo posebne obveznosti pri tujih transakcijah.
