Glavna razlika med normiranim in navadnim s. p. je način izračuna davčne osnove: normiranec uporablja predpisane odhodke, podjetnik z dejanskimi odhodki pa davčno priznane stroške svojega poslovanja. Zato ista višina prihodkov ne pomeni istega davka. Pri izbiri morate upoštevati tudi olajšave, druge dohodke, evidence in dejanski denarni ostanek.
Beseda »navadni« je pogovorna oznaka za s. p., ki uporablja dejanske prihodke in dejanske odhodke. Oba sta samostojna podjetnika. Izbira sistema sama po sebi ne spremeni pravne oblike, odgovornosti za obveznosti ali vprašanja, ali ste zavezani za DDV. Spodnja primerjava uporablja pravila za leto 2026, preverjena 7. oktobra 2026.
Primerjajte enako poslovanje
Za pošteno primerjavo potrebujete enake prihodke in enake dejanske stroške. Če pri normirancu izračunate samo dohodnino, pri navadnem s. p. pa prištejete še vse prispevke in računovodstvo, ne primerjate enakih zneskov. Prav tako normirani odhodki niso denar, ki bi ga podjetnik prejel.
Najprej napišite davčno upoštevne prihodke. Nato ločite poslovne izdatke, davčno priznane odhodke, prispevke in morebitne osebne dvige. Denar, prenesen s poslovnega na osebni račun, ni samodejno strošek dejavnosti. Prihodki in odhodki se ugotavljajo po ustreznih pravilih, zato tudi bančni promet ni kar davčni obračun.
Primerjava za odločanje naj vsebuje vsaj dve obdobji: davek za tekoče leto in pričakovane obveznosti naslednjega leta. Prispevna osnova se lahko spremeni glede na ugotovljeni rezultat. Enak znesek prispevkov v poenostavljenem primeru zato ne dokazuje, da bosta oba sistema dolgoročno prinesla enake prispevke.
Katere razlike so zares pomembne
| Vprašanje | Normirani odhodki | Dejanski odhodki |
|---|---|---|
| Kako določite poslovne odhodke? | Po zakonskih razredih | Iz priznanih in ustrezno evidentiranih odhodkov |
| Ali nov poslovni strošek dodatno zmanjša osnovo? | Ne poleg normiranih odhodkov | Lahko, če je davčno priznan in pravilno časovno upoštevan |
| Kako se obravnava dohodnina? | Dokončni davek po posebni ureditvi | Akontacija in vključitev v letno dohodnino |
| Ali se uporabljajo osebne olajšave? | Ne za normirano dejavnost | Ob izpolnjenih pogojih |
| Ali so potrebne poslovne knjige in letno poročilo? | Poenostavljene predpisane evidence; brez običajnega letnega poročila AJPES | Poslovne knjige, izkazi in ustrezno poročanje |
Dejanski strošek ni vedno v celoti davčno priznan. Nakup sredstva se lahko v odhodkih upošteva prek amortizacije; zasebna poraba ne postane poslovni odhodek zaradi plačila s poslovnega računa. Pri zalogah je pomembno, kaj je prodano oziroma porabljeno, ne samo, koliko blaga ste plačali.
Zato primerjave ne naredite tako, da vse prilive zmanjšate za vse odlive. Računovodja naj izdatke razvrsti in določi časovno ter davčno obravnavo. V nadaljevanju predpostavljamo, da sta denarni strošek in priznani odhodek pri vseh prikazanih postavkah enaka, da lahko jasno vidimo davčno razliko.
Predpostavke računskih primerov
Oba primera uporabljata 44.000 evrov letnih prihodkov. Podjetnik je slovenski davčni rezident, celo leto ustrezno zavarovan na podlagi samozaposlitve, pravilno upravičen do normiranosti, brez drugih obdavčljivih dohodkov, družinskih olajšav, posebnih olajšav, izgub ali poslovnih davčnih olajšav. Nihče ga ne uveljavlja kot vzdrževanega člana.
V skupnih dejanskih stroških je že vključenih predpostavljenih 7.200 evrov obračunanih in plačanih obveznih prispevkov. To je izbrani letni znesek za primerjavo, ni uradni znesek minimalnih prispevkov za leto 2026. DDV in dodatne razlike v ceni računovodstva sta izključena. Primeri ne vključujejo nakupov sredstev, zalog ali razlik med plačilom in nastankom odhodka.
Pri dejanskih odhodkih uporabljamo splošno olajšavo 5.551,93 evra. Za presojo dodatne splošne olajšave se pri dejavnosti upošteva dobiček brez zmanjšanja za obračunane obvezne prispevke. V prikazanih primerih to pomeni dobiček po prispevkih plus 7.200 evrov; znesek v obeh presega prag 17.766,18 evra, zato dodatne olajšave ni.
Primer A: nizki dejanski stroški
Predpostavimo 12.000 evrov vseh priznanih in plačanih stroškov, skupaj s prispevki. Pri sistemu dejanskih odhodkov je dobiček 44.000 − 12.000 = 32.000 evrov. Po splošni olajšavi znaša neto letna davčna osnova 26.448,07 evra.
Lestvica za leto 2026 pri tej osnovi pomeni 1.555,43 evra davka za prvi razred in 26 odstotkov od dela nad 9.721,43 evra. Izračun je 1.555,43 + (26.448,07 − 9.721,43) × 26 % = 5.904,36 evra dohodnine. Predpostavljamo, da je dejavnost edini dohodek, zato je primerljiv tudi letni končni rezultat.
Normirani odhodki pri 44.000 evrih prihodkov in izpolnjenem zavarovalnem pogoju znašajo 35.200 evrov. Normirana osnova je 8.800 evrov, dohodnina pa 8.800 × 20 % = 1.760 evrov. Dejanskih 12.000 evrov stroškov pri tem ne odštejemo dodatno od davčne osnove.
| Rezultat pri nizkih stroških | Normirani sistem | Dejanski odhodki |
|---|---|---|
| Prihodki | 44.000 evrov | 44.000 evrov |
| Dejanski stroški s prispevki | 12.000 evrov | 12.000 evrov |
| Dohodnina | 1.760 evrov | 5.904,36 evra |
| Denarni ostanek po prikazanih stroških in davku | 30.240 evrov | 26.095,64 evra |
Normirani sistem ima v tem primeru 4.144,36 evra nižji davek. To je rezultat konkretnih predpostavk, ne jamstvo za vse svetovalce, programerje ali druge poklice.
Primer B: visoki dejanski stroški
Zdaj predpostavimo 32.000 evrov vseh priznanih in plačanih stroškov, od tega istih 7.200 evrov prispevkov. Pri dejanskih odhodkih je dobiček 12.000 evrov. Po splošni olajšavi ostane osnova 6.448,07 evra, ki je v prvem razredu. Davek znaša 6.448,07 × 16 % = 1.031,69 evra.
Za dodatno splošno olajšavo upoštevni dohodek v tem primeru znaša 12.000 + 7.200 = 19.200 evrov. Zato bi bilo napačno dodatno olajšavo izračunati samo iz 12.000 evrov dobička po prispevkih. Ta razlika je pomembna pri primerjavah z nižjim dobičkom.
Normirana dohodnina ostane 1.760 evrov, ker se prihodki in zavarovalni pogoj nista spremenila. Višji dejanski stroški ne povečajo normiranih odhodkov.
| Rezultat pri visokih stroških | Normirani sistem | Dejanski odhodki |
|---|---|---|
| Prihodki | 44.000 evrov | 44.000 evrov |
| Dejanski stroški s prispevki | 32.000 evrov | 32.000 evrov |
| Dohodnina | 1.760 evrov | 1.031,69 evra |
| Denarni ostanek po prikazanih stroških in davku | 10.240 evrov | 10.968,31 evra |
Pri dejanskih odhodkih je davek nižji za 728,31 evra. Če bi ta sistem prinesel dodatne stroške vodenja knjig, jih je treba vključiti v končno primerjavo in preveriti tudi njihov davčni učinek. Prikazanih stroškov ne dopolnjujte samo na eni strani brez pojasnila.
Olajšave in drugi dohodki lahko spremenijo izid
Navadni s. p. lahko ob izpolnjenih pogojih uporablja ustrezne osebne in poslovne olajšave ter zakonsko dovoljeno pokrivanje izgub. Pri normirani dejavnosti dejanskih vlaganj, osebnih olajšav ali pretekle izgube ne uporabite kot dodatno znižanje normirane osnove. Podrobnosti so odvisne od vrste upravičenja in obdobja nastanka.
Če prejemate tudi plačo, osnov pri dejanskih odhodkih ni dovoljeno obravnavati kot dva nepovezana davčna sveta. Dejavnost lahko zviša skupno letno osnovo, olajšava pa se ne uporabi dvakrat. Zato bi primer s celoletno zaposlitvijo zahteval plačo, prispevke, že upoštevane olajšave in akontacije.
Enako velja za družinske olajšave. Ne morete preprosto prišteti celotnega prihranka za otroka k prihranku dejavnosti, če bi bila olajšava učinkovito uporabljena že pri drugem dohodku ali pri drugem staršu. Za načrt potrebujete skupno družinsko in letno sliko.
Evidence, prehod in odločitev za naslednje obdobje
Normiranec še vedno izdaja račune, vodi predpisane evidence in oddaja davčni obračun. Oprostitev običajnega letnega poročila AJPES ne pomeni oprostitve davčnega obračuna FURS. Pri dejanskih odhodkih potrebujete poslovne knjige, pravilne izkaze in dokazila za odhodke.
Prehoda ne izvedete tako, da med letom na prejetem računu izberete ugodnejši sistem. Izbira oziroma sprememba je povezana s pravočasnimi davčnimi postopki in pogoji. Pri prehodu preverite tudi zaloge, osnovna sredstva, terjatve, neizkoriščene olajšave in druge postavke, ki lahko zahtevajo posebno obravnavo.
Pred odločitvijo pripravite pregled pričakovanih prihodkov in priznanih stroškov za prihodnje leto. Dodajte svoje druge dohodke in realen strošek računovodstva. Nato preverite še upravičenost do normiranosti in morebitni vpliv rezultata na prispevke. Najnižja letošnja dohodnina sama zase še ne pokaže celotne cene poslovanja.
Za izhodišče lahko uporabite vodič za davke pri plači, normirancih in naložbah. Odločitev naj temelji na vašem izračunu, pri katerem so predpostavke zapisane in stroški upoštevani enkrat.
Pogosta vprašanja
Ali je normirani s. p. vedno ugodnejši?
Ne. V prikazanem primeru nizkih stroškov ima nižjo dohodnino normiranec, pri visokih priznanih stroških pa podjetnik z dejanskimi odhodki. Olajšave, drugi dohodki in dodatni stroški lahko razmerje spremenijo.
Ali prispevke pri primerjavi odštejem dvakrat?
Ne. Če so že vključeni v skupne dejanske stroške, jih pri denarnem ostanku ne odštejete znova. Pri normirancu jih tudi ne odštejete dodatno od normirane davčne osnove.
Ali je vsak plačan račun davčno priznan odhodek?
Ne. Pomembni so poslovna vsebina, dokazila, davčne omejitve in časovna obravnava. Zasebni izdatek ni poslovni odhodek, nakup sredstva pa se lahko upošteva drugače kot takojšnji strošek.
Ali oprostitev poročila AJPES pomeni, da normiranec nima poročanja?
Ne. Normiranec ostaja zavezanec za davčni obračun in predpisane evidence. Oprostitev običajnega letnega poročila AJPES se nanaša na drugo obveznost in ne nadomesti oddaje obračuna FURS.
