Normirani s. p. davek izračuna od dejanskih prihodkov, zmanjšanih za zakonsko določene normirane odhodke. V letu 2026 zato ne velja, da vsak normiranec od vseh prihodkov plača štiri odstotke davka. Višina priznanih odhodkov in meja za višjo davčno stopnjo sta odvisni od zavarovanja, upravičenost do sistema pa tudi od prihodkov preteklih let in pravočasne priglasitve.
Najprej preverite, ali lahko uporabljate sistem, nato določite odhodke in šele zatem izračunajte dohodnino. Prihodkovni prag za vstop, razred normiranih odhodkov in davčna osnova so tri različne številke. Pravila v nadaljevanju so preverjena 7. oktobra 2026; primeri veljajo za običajnega samostojnega podjetnika, brez posebnosti kmečkega gospodinjstva ali poslovnih preoblikovanj.
Kaj pomeni normiranost
Normiranost je način ugotavljanja davčne osnove, ne posebna pravna oblika podjetja. Registrirani ste kot samostojni podjetnik, pri dohodnini pa namesto posameznih dejanskih stroškov uporabite predpisane odhodke. Račun za računalnik, najemnino ali material zato v tem sistemu ne zniža davčne osnove še dodatno.
To ne pomeni, da stroški niso pomembni. Denar morate za najemnino, opremo in prispevke dejansko plačati. Normirani odhodki so davčni izračun, niso nakazilo države ali znesek, ki ga lahko porabite. Podjetnik z davčno osnovo 8.400 evrov ima lahko precej drugačen dejanski denarni ostanek.
Dohodnina iz normirane dejavnosti se šteje za dokončni davek in se ne všteva v letno davčno osnovo. Pri tem davku ne uporabite običajne letne dohodninske lestvice, splošne olajšave ali družinskih olajšav. Morebitno uveljavljanje olajšav pri vaših drugih dohodkih je ločeno vprašanje.
Kateri prihodkovni pogoji veljajo
Po marčevski noveli ZPZR-A se pri vstopu obstoječega podjetnika presoja povprečje prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih. Prihodki so ugotovljeni po računovodskih pravilih. Za poslovanje v obeh celotnih letih, brez drugih prištetih prihodkov, velja naslednji pregled:
| Zavarovanje v posameznem od obeh predhodnih let | Najvišje povprečje za vstop |
|---|---|
| Izpolnjen pogoj samozaposlitve v obeh letih | 120.000 evrov |
| Pogoj ni izpolnjen v nobenem letu | 50.000 evrov |
| Pogoj je izpolnjen v enem letu, v drugem ne | 85.000 evrov |
Izraz »redni« ali »popoldanski« s. p. sam zase ne zadostuje. Preveriti morate konkretno zavarovalno podlago in obdobje. Novela določa tudi izpolnitev pogoja, če zavarovanje na podlagi samozaposlitve skupaj doseže najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa. FURS med primeri navaja celoletno samozaposlitev za šest ur dnevno, preostali dve uri pa iz drugega naslova.
Pogoj za vstop preverjate po preteklih letih. Pogoj za višino odhodkov pri davku za leto 2026 pa preverjate za leto 2026. Sprememba zaposlitve med letom lahko zato vpliva na izračun, čeprav ste v sistem že pravilno vstopili.
Če ste v katerem od preteklih dveh let poslovali samo del leta, obstaja pri vstopu sorazmerna prilagoditev. Ne uporabite brez preverjanja celotnega praga, kot da ste poslovali obe leti. Pri ponovnem odprtju, prenosih podjetja ali povezanih osebah je treba preveriti dodatne določbe. Marčevska novela je odpravila prejšnjo petletno prepoved ponovnega vstopa, ni pa odpravila drugih pogojev.
Koliko odhodkov se prizna
Pri podjetniku, ki za obravnavano davčno leto izpolnjuje pogoj zavarovanja za višje odhodke, se prizna 80 odstotkov prihodkov do 60.000 evrov. Za del prihodkov nad 60.000 evrov se dodatni normirani odhodki ne priznajo. Najvišji znesek je tako 48.000 evrov.
Če pogoj ni izpolnjen, se prizna 80 odstotkov od prvih 12.500 evrov prihodkov, 40 odstotkov od naslednjega dela do 30.000 evrov in nič od dela nad 30.000 evrov. Največji znesek je 10.000 + 7.000 = 17.000 evrov. Odstotki se uporabljajo po posameznih delih, ne tako, da celoten prihodek pomnožite z odstotkom zadnjega razreda.
| Prihodki v letu | Odhodki ob izpolnjenem pogoju | Odhodki brez izpolnjenega pogoja |
|---|---|---|
| 12.000 evrov | 9.600 evrov | 9.600 evrov |
| 25.000 evrov | 20.000 evrov | 15.000 evrov |
| 42.000 evrov | 33.600 evrov | 17.000 evrov |
| 80.000 evrov | 48.000 evrov | 17.000 evrov |
Tabela prikazuje samo odhodke. Ne dokazuje upravičenosti do sistema in ne vsebuje prispevkov. Predpostavlja pravilno ugotovljene prihodke in pravočasno priglašeno normiranost.
Primer izračuna za 42.000 evrov prihodkov
Predpostavimo, da je podjetnik pravilno v sistemu, v letu 2026 ustvari 42.000 evrov davčno upoštevnih prihodkov in izpolnjuje pogoj za višje odhodke. Normirani odhodki znašajo 42.000 × 80 % = 33.600 evrov. Davčna osnova je 42.000 − 33.600 = 8.400 evrov.
Osnova je nižja od njegove meje 72.000 evrov, zato dohodnina znaša 8.400 × 20 % = 1.680 evrov. Tukaj res predstavlja štiri odstotke prihodkov. Če bi imel enake prihodke podjetnik brez izpolnjenega zavarovalnega pogoja, bi bili odhodki 17.000 evrov, osnova 25.000 evrov in dohodnina 5.000 evrov.
Razlika 3.320 evrov izhaja iz priznanih odhodkov. Ne nastane zato, ker bi pri drugem podjetniku vseh 42.000 evrov obdavčili po 35-odstotni stopnji. Njegova osnova 25.000 evrov še vedno ostane pod mejo 33.000 evrov.
Kako delujeta stopnji 20 in 35 odstotkov
Za leto 2026 sta stopnji progresivni. Ob izpolnjenem zavarovalnem pogoju znaša davek 20 odstotkov osnove do 72.000 evrov in 35 odstotkov samo od presežnega dela. Brez izpolnjenega pogoja je meja osnove 33.000 evrov. To nista meji prihodkov.
Predpostavimo pravilno normiranega podjetnika z izpolnjenim pogojem in 125.000 evri prihodkov v letu 2026. Odhodki so omejeni na 48.000 evrov, zato znaša osnova 77.000 evrov. Davek je 72.000 × 20 % + 5.000 × 35 % = 14.400 + 1.750 = 16.150 evrov. Višja stopnja ne obdavči za nazaj celotne osnove.
Tudi 80.000 evrov prihodkov pri takem podjetniku ne pomeni štiriodstotne obdavčitve. Osnova je 32.000 evrov, dohodnina 6.400 evrov oziroma osem odstotkov prihodkov. Pri načrtovanju cen zato preverite letni izračun in ne samo odstotek iz prvega razreda.
Zakaj visok prihodek ni samodejni takojšnji izstop
Obvezni izstop je vezan na predpisano povprečje dveh predhodnih let in zavarovanje v teh letih. En sam višji račun ni sam po sebi isti dogodek kot izguba upravičenosti sredi leta. Pogoje morate preveriti za konkretno davčno leto, ne ugibati po največjem izdanem računu.
Če je podjetnik v obeh celotnih predhodnih letih izpolnjeval zavarovalni pogoj in dosegel 110.000 ter 125.000 evrov prihodkov, je povprečje 117.500 evrov. To je pod 120.000 evri. Če bi bil v obeh letih brez izpolnjenega pogoja, enako povprečje presega njegov prag 50.000 evrov. Predpostavke o zavarovanju zato napišite ob prihodkih.
Pravila upoštevajo tudi določene prihodke drugih poslovnih subjektov in povezane osebe. Prenos naročil na sorodnikovo podjetje ne pomeni samodejno, da ste rešili preseganje. Potrebni so dejanska vsebina poslovanja, zakonska presoja in ustrezna dokazila.
Kako pripravite uporaben letni pregled
Na eno stran zapišite prihodke vsakega od obeh preteklih let, datum začetka oziroma prenehanja poslovanja in svoj zavarovalni položaj. Za tekoče leto dodajte doslej dosežene prihodke ter ločeno oceno do konca leta. Tako dejanskih podatkov ne zamenjate s pričakovanim naročilom, ki še ni opravljeno.
Nato izračunajte normirane odhodke po delih, davčno osnovo in davek. V zadnji stolpec vpišite že plačane akontacije. Če v tabeli spreminjate samo prihodke, zavarovalni položaj pa ostane napačen, bo tudi natančna formula dala napačen rezultat. Ob večji spremembi poslovanja zato preverite obe predpostavki.
Ta pregled je podlaga za vprašanje računovodji: katera številka ali okoliščina spremeni moj izračun? S tem dobite konkretno pojasnilo, namesto splošnega odgovora, da je normiranec vedno ugoden.
Priglasitev, evidence in plačevanje
Novo dejavnost je treba za normiranost pravočasno priglasiti; običajni rok ob začetku je osem dni od vpisa v primarni register oziroma ustrezno uradno evidenco. Pri prehodu obstoječega podjetnika je priglasitev povezana z davčnim obračunom in prilogo. Posebni prehodni rok po marčevski noveli, 31. marec 2026, je že potekel in ni odprta možnost za naknadno izbiro v oktobru.
Normiranec še vedno izdaja račune, vodi predpisane evidence prihodkov in osnovnih sredstev ter oddaja obračun DohDej prek eDavkov. Prihodki se praviloma pripoznajo ob nastanku poslovnega dogodka, ne šele ob prilivu na račun. Decembrska opravljena storitev zato ni samodejno prihodek naslednjega leta zgolj zaradi januarskega plačila.
Med letom plačujete akontacije. Letni obračun določi končni davek, iz katerega se odštejejo že plačani zneski. Pri pričakovanem davku 1.680 evrov in plačanih akontacijah 1.200 evrov je razlika 480 evrov; ne plačate še dodatnih celotnih 1.680 evrov.
Prispevki in DDV ostajajo ločeni obveznosti. Normiranost ni oprostitev DDV. Za širši okvir preberite vodič za davke pri plači, normirancih in naložbah; za svojo odločitev uporabite letni pregled prihodkov, zavarovanja in dejanskega denarnega ostanka.
Pogosta vprašanja
Ali vsak normiranec plača štiri odstotke prihodkov?
Ne. Štiriodstotni rezultat nastane pri 80-odstotnih odhodkih in 20-odstotnem davku na preostalo osnovo. Nad posameznimi razredi ali brez ustreznega zavarovanja je izračun drugačen, v letu 2026 pa obstaja tudi višja stopnja za presežni del osnove.
Ali lahko prispevke dodatno odštejem od normirane osnove?
Ne kot dodatne dejanske odhodke poleg normiranih. Prispevki so dejanski denarni izdatek, vendar normirana davčna osnova uporablja predpisane odhodke. Zato prikaz dohodnine ne pomeni celotne obremenitve podjetnika.
Ali meja 72.000 evrov pomeni prihodkovni prag za vstop?
Ne. Gre za mejo davčne osnove za 20-odstotno stopnjo pri ustrezno zavarovanem podjetniku. Prihodkovni pogoji za sistem in razredi normiranih odhodkov se preverjajo posebej.
Ali moram imeti vsako leto enak zavarovalni položaj?
Ne, vendar spremembe vplivajo na uporabljene pogoje. Za prihodkovni prag preverite obe predhodni leti, za izračun odhodkov in davčne stopnje pa obravnavano davčno leto. Pri mešanih položajih ne sklepajte samo iz naziva »popoldanski s. p.«.
