Atipični davčni zavezanec ima identifikacijo za DDV za določene transakcije, pri običajnih domačih dobavah pa lahko še vedno uporablja oprostitev za male zavezance. Takšno identifikacijo lahko potrebujete že pred prvo relevantno tujo storitvijo, čeprav je vaš promet daleč pod domačim pragom. Predpona SI zato še ne pomeni, da morate DDV obračunati na vseh računih.
Razlaga je preverjena 7. oktobra 2026. Osredotoča se na slovenski mali poslovni subjekt, ki prejema ali opravlja storitve po splošnem pravilu za storitve med davčnimi zavezanci. Posli s potrošniki, nepremičninami in druge posebne storitve lahko imajo drugačna pravila. Konkretno razvrstitev vedno določajo vrsta posla, status strank in kraj obdavčitve.
Omejena identifikacija ima določen obseg
Izraz »atipični« opisuje omejeni obseg identifikacije. Ne pomeni posebne pravne oblike podjetja. Tak status je mogoč pri samostojnem podjetniku ali drugem malem zavezancu. Tudi normirani način ugotavljanja odhodkov sam po sebi ne prepreči te obveznosti.
V slovenskem seznamu zavezancev je omejeni obseg označen s črko P. Pri preverjanju zato poleg same številke preglejte obseg in datum identifikacije. Za svoje poslovanje hranite odločbo, saj pojasnjuje, za kaj in od kdaj ste identificirani.
V običajnem opisanem položaju ne obračunavate DDV od domačih dobav, za katere še izpolnjujete pogoje malega zavezanca. Hkrati nimate splošne pravice do odbitka DDV. Omejena identifikacija zato ni način, da bi od poslovnih nakupov avtomatično dobili nazaj davek, domačim kupcem pa ga ne bi zaračunali.
Najprej ugotovite, kdo komu opravi storitev
Pri spletnem poslovanju imate pogosto dva ločena posla. Prvi je storitev, ki jo opravite svojemu naročniku. Drugi je storitev oglaševalca, programske platforme ali drugega ponudnika, ki jo prejmete vi. Pri obeh potrebujete samostojen pregled DDV.
Če vam platforma izplača samo razliko po odbiti proviziji, bančno nakazilo ne pokaže obeh poslov v celoti. Poiščite račun za svojo storitev in ločen obračun platforme. Davčne obravnave provizije ne določite po tem, ali ste jo plačali posebej ali jo je ponudnik odštel od izplačila.
Pri vsakem poslu zapišite pogodbeno stranko, državo sedeža, davčni status, vrsto storitve in datum. Blagovna znamka ponudnika ali jezik spletne strani ne povesta nujno, katera družba vam je dejansko izdala račun. Podatke preverite na pogodbi in računu.
Prejeta tuja storitev: lahko plačate slovenski DDV
Če mali zavezanec prejme storitev tujega davčnega zavezanca, katere kraj je po splošnem pravilu v Sloveniji in je plačnik prejemnik, nastopi obrnjena davčna obveznost. To je mogoče pri ponudniku iz druge članice EU in pri ponudniku iz tretje države. Za takšno storitev ne čakate, da dosežete 10.000 evrov nakupov ali domači prometni prag.
Obveznost identifikacije uredite pred relevantno storitvijo. Nato prejeti račun vključite v ustrezno obravnavo in obračunate slovenski DDV. Ker ste v prikazanem režimu samo atipični mali zavezanec, obračunanega DDV ne odbijete. Za poslovno oceno je to dodaten izdatek.
Račun brez tujega DDV zato ne pomeni, da je storitev davčno brezplačna. Lahko pomeni, da davčni obračun opravi prejemnik. Nasprotno tudi napačno obračunan tuji DDV ne odpravi samodejno vseh slovenskih obveznosti; pri odstopanju preverite pravilno izdajo računa in dejanski položaj.
Opravljena storitev podjetju v EU
Pri običajni storitvi drugemu davčnemu zavezancu v EU se kraj po splošnem pravilu določi pri prejemniku. Če je ta plačnik DDV in ne uporabljate ustrezne čezmejne SME oprostitve, praviloma potrebujete identifikacijo pred prvo takšno storitvijo. Na računu ne obračunate slovenskega DDV, navedete pa zahtevane identifikacijske podatke in obrnjeno davčno obveznost.
Podatke naročnika preverite pred poslom. VIES omogoča preverjanje veljavnosti identifikacijske številke za čezmejne posle EU. Shranite rezultat preverjanja z datumom. Če številka ni potrjena, s stranko razjasnite vzrok; ne napišite avtomatično, da gre za potrošnika, niti ne prezrite opozorila.
To pravilo ni enako za vsako storitev vsaki tuji osebi. Pri končnem potrošniku je lahko kraj obdavčitve drugačen. Tudi določene elektronske storitve ali storitve, povezane z nepremičnino, zahtevajo poseben pregled. Računa zato ne razvrstite samo po tujem naslovu.
Primer mesečnega poslovanja brez odbitka
Predpostavimo, da slovenski mali podjetnik uporablja običajno atipično identifikacijo za čezmejne storitve. Opravi storitev domačemu naročniku za 500 evrov in ustrezno storitev davčnemu zavezancu v Avstriji za 1.200 evrov. Domačo oprostitev še lahko uporablja; čezmejne SME oprostitve v Avstriji ne uveljavlja.
V istem mesecu prejme oglaševalsko storitev ponudnika iz EU za 300 evrov ter ustrezno poslovno storitev ponudnika iz tretje države za 200 evrov. Obe prejeti storitvi sta za primer predmet slovenske samoobdavčitve po 22-odstotni stopnji. Tuja dobavitelja ne uporabljata oprostitve, ki bi jo bilo treba upoštevati.
| Posel v prikazanem primeru | Vrednost storitve | Slovenski DDV pri podjetniku | Osnovna obravnava |
|---|---|---|---|
| Opravljena domača storitev | 500 € | Brez obračunanega DDV | Domača oprostitev malega zavezanca |
| Opravljena ustrezna B2B storitev v Avstrijo | 1.200 € | Brez slovenskega DDV | Prejemnik je plačnik; DDV-O in RP-O |
| Prejeta oglaševalska storitev iz EU | 300 € | 66 € | Samoobdavčitev brez odbitka |
| Prejeta ustrezna storitev iz tretje države | 200 € | 44 € | Samoobdavčitev brez odbitka |
Za prejeti storitvi je izvirni računski prikaz 300 × 22 % + 200 × 22 % = 110 evrov DDV. Skupaj z osnovnima zneskoma 500 evrov je izdatek 610 evrov, če za primer zanemarimo druge stroške in tečajne razlike. To ni popoln izračun dobička ali davka od dejavnosti. Pokaže samo, zakaj pri atipični identifikaciji ne predpostavite ničelnega učinka samoobdavčitve.
Čezmejna SME oprostitev je pomembna izjema
Od leta 2025 obstaja posebna čezmejna ureditev za male zavezance. Če dobavitelj iz druge članice uporablja potrjeno oprostitev za dobave v Sloveniji, lahko to spremeni obravnavo prejete storitve. Samo dejstvo, da je dobavitelj majhen ali doma oproščen DDV, še ni dovolj.
Preveriti je treba ustrezno EX številko in potrjeno uporabo oprostitve za Slovenijo. To ni isto preverjanje kot običajna identifikacija v VIES. Pri storitvi, ki je veljavno oproščena po tej ureditvi, slovenski mali prejemnik samo zaradi njenega prejema ne postane dolžan obračunati DDV.
Podobno lahko slovenski mali izvajalec ob izpolnjenih pogojih uporablja čezmejno SME oprostitev v državi naročnika. Takšna ureditev ima svoje prijave in poročanje. Ne izberite je samo z dodatkom besedila na račun. Pred uporabo preverite dejansko odobreni obseg in datum začetka; zgornji številčni primer jo izrecno izključuje.
DDV-O, RP-O in evidence niso isti dokument
Obračun DDV-O in rekapitulacijsko poročilo RP-O imata različni nalogi. RP-O poroča o ustreznih opravljenih čezmejnih dobavah oziroma storitvah v EU. Ni splošni seznam vseh tujih računov. Prejeta storitev oglaševanja ne postane podatek o vaši opravljeni storitvi samo zato, ker je ponudnik iz EU.
Pri obveznosti RP-O je rok do 20. dne naslednjega meseca, v istem roku pa je treba predložiti DDV-O. RP-O se predloži za mesec relevantnih dobav ali popravkov. Za DDV-O preverite svoje davčno obdobje in aktualni rok; obveznosti obračuna ne opustite zgolj zato, ker v nekem mesecu ni nastalo plačilo davka.
Za obdobja od julija 2025 veljata tudi elektronski evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV. Pri atipičnem zavezancu ne pomenita prepisa vseh domačih računov. Uradni primeri pri relevantni samoobdavčitvi prikazujejo evidentiranje v obeh evidencah, čeprav ni pravice do odbitka. Ime evidence zato ni dokaz, da davek lahko odbijete.
Praktični pregled pred podpisom obračuna
Pri nakupu blaga iz EU posebej preverite, kako uporabite identifikacijsko številko. Atipična identifikacija za storitve ni razlog, da bi jo brez presoje vpisali pri vsakem spletnem nakupu opreme. Uradni primer FURS prikazuje, da lahko uporaba številke pri pridobitvi blaga povzroči samoobdavčitev tudi ob še nepreseženem pragu 10.000 evrov. Račun brez tujega DDV zato najprej povežite s svojim dejanskim obsegom in načinom nakupa.
Za ponavljajoče se naročnine pripravite pregled ponudnikov: katera družba izdaja račun, iz katere države, katero številko uporabljate in ali obstaja potrjena SME oprostitev. Pregled osvežite ob spremembi pogodbe ali izdajatelja računa. Letna naročnina, ki se samodejno obnovi, je lahko spregledana relevantna storitev; zato novo obveznost poiščite že pred obnovo, ne šele pri letnem pregledu bančnih izpiskov.
Najprej ločite domače dobave, relevantne opravljene storitve v EU ter prejete storitve iz EU in tretjih držav. Nato preverite, da je vsak račun zajet v pravilni vrsti posla in obdobju. Če so zneski v tuji valuti, uporabite pravilo preračuna za DDV; davčnih pravil drugega prejemka ne prenesite brez preverjanja.
Primerjajte evidence, DDV-O in morebitni RP-O. Razlika ni nujno napaka, vendar mora imeti razlago. Predizpolnitev ne nadomesti vsebinskega pregleda. Po oddaji shranite potrdila, spremljajte opozorila sistema in uredite plačilo po pravilnih podatkih. Za širši kontekst ločenih poslovnih davkov preberite tudi razlago zmanjševanja davčne obremenitve.
Pogosta vprašanja
Ali predpona SI pomeni DDV na vseh domačih računih?
Ne. Preverite obseg identifikacije. Atipični mali zavezanec lahko pri domačih dobavah še uporablja oprostitev, če izpolnjuje pogoje zanjo.
Ali za tuje storitve velja prag 10.000 evrov?
Ta znesek ni splošni prag za prejete čezmejne storitve. Pri relevantni storitvi z obrnjeno davčno obveznostjo lahko potrebujete identifikacijo že pred prvim poslom.
Ali atipični zavezanec odbije samoobračunani DDV?
V običajnem opisanem režimu malega atipičnega zavezanca ne. Zato je v številčnem primeru 110 evrov obračunanega DDV dodatna obveznost, brez hkratnega odbitka.
Ali vse tuje račune vključim v RP-O?
Ne. RP-O zajema določene opravljene čezmejne dobave oziroma storitve v EU in relevantne popravke. Prejeti tuji računi imajo svojo obravnavo; preverite tudi morebitno veljavno SME oprostitev.
