Pri podjemni pogodbi bruto honorar ni niti prejemnikovo neto izplačilo niti celotni strošek naročnika. Od bruto zneska se odštejejo prejemnikovi prispevki in akontacija dohodnine, naročnik pa ima praviloma še svoje prispevke ter posebni davek na določene prejemke. Za izračun potrebujete tudi prejemnikov zavarovalni položaj.
Vodnik uporablja pravila, preverjena oktobra 2026, za običajno podjemno pogodbo slovenskega plačnika davka z odraslim slovenskim rezidentom. Obravnava delo v tekočem obdobju, brez posebne davčne izjeme, tujega zavarovanja, bonitet ali dodatnih povračil. Primer je uporaben za razumevanje obračuna; pri dejanskem izplačilu naj podatki ustrezajo konkretni osebi in poslu.
Najprej preverite, ali je podjemna pogodba ustrezna
Podjemna pogodba ureja dogovorjeno delo oziroma rezultat, na primer izdelavo ali popravilo stvari. Naslov pogodbe pa ne določi, kaj razmerje dejansko pomeni. Če oseba redno in osebno dela v organiziranem procesu naročnika, po njegovih navodilih in pod nadzorom, preverite elemente delovnega razmerja.
Izmišljeni primer pokaže razliko. Za enkratno popravilo dogovorjene opreme določite predmet, rok in prevzem opravljenega dela. Drugačen položaj je oseba, ki vsak delovni dan pokriva isto izmeno, dobiva dnevna navodila ter nadomešča zaposlenega na običajnem delovnem mestu. Samo podpis podjemne pogodbe takšnih okoliščin ne spremeni.
Tudi primerjava davčnega stroška ne rešuje izbire pravne oblike. Najprej določite zakonito podlago, nato izračunajte denar. Če gre za resnično samostojno dejavnost, uporabite njena pravila; primerjava načinov obdavčitve s.p. ne pomeni, da lahko vsak honorar avtomatično preusmerite na s.p.
Trije zneski, ki jih morate razlikovati
Bruto honorar je dogovorjeni dohodek pred prejemnikovimi odtegljaji. Neto je znesek, nakazan prejemniku po teh odtegljajih. Celotni strošek naročnika vsebuje bruto honorar in dodatne obveznosti, ki jih naročnik plača v svojem bremenu.
V pogovoru »za delo dobite tisoč evrov« zato manjka ključna informacija. Ali gre za tisoč evrov bruto, neto ali celotnega proračuna naročnika? Pred podpisom zapišite, kateri znesek je predmet dogovora, ter pripravite informativni obračun za dejanski status prejemnika.
Prejemnikova akontacija dohodnine je vključena v bruto znesek. Naročnik jo odtegne in plača, vendar je ne prišteje še enkrat nad bruto honorar. Drugače je s posebnim davkom na določene prejemke, ki je pri običajni podjemni pogodbi dodatna obveznost naročnika.
Katera osnova se uporablja za prispevke
Pri obravnavanih izplačilih se prispevki obračunajo od dohodka, zmanjšanega za 10 odstotkov normiranih stroškov. Za bruto honorar 1.000 evrov je zato osnova prispevkov 900 evrov. Aktualni FURS-ov opis posebej ločuje pravilo za izplačila od februarja 2024 od starejšega obračuna.
Desetodstotni normirani stroški niso denar, ki ga naročnik dodatno nakaže izvajalcu. Gre za priznano zmanjšanje pri davčnem obračunu. Tudi niso splošno dovoljenje, da na honorar pripišete poljuben strošek in ga izplačate brez davka.
| Obveznost v običajnem primeru | Stopnja | Kdo jo nosi |
|---|---|---|
| Zdravstveni prispevek prejemnika | 6,36 % od predpisane osnove | Prejemnik |
| Prispevek za dolgotrajno oskrbo | 1 % od predpisane osnove | Prejemnik, če izpolnjuje pogoje |
| PIZ po 18. členu ZPIZ-2 | 15,50 % od predpisane osnove | Prejemnik, če spada v ta položaj |
| Naročnikov PIZ oziroma posebni primer zavarovanja | 8,85 % od predpisane osnove | Naročnik |
| Poškodbe pri delu in poklicne bolezni | 0,53 % od predpisane osnove | Naročnik |
| Posebni davek na določene prejemke | 25 % od bruto dohodka | Naročnik, če ni izjeme |
Tabela je okvir za spodnja primera, ne seznam obveznosti vsake osebe v vseh državah. Dolgotrajna oskrba je odvisna tudi od vključitve v zavarovanje in obdobja, na katero se dohodek nanaša.
Zakaj potrebujete podatke o zavarovanju
Oseba, pokojninsko zavarovana za polni čas na drugi podlagi, praviloma nima dodatnega prejemnikovega prispevka PIZ po 18. členu za tak honorar. Pri osebi, ki izpolnjuje pogoje za zavarovanje po tem členu, se obračuna tudi njenih 15,50 odstotka.
Preverite stanje med opravljanjem dela in ob izplačilu. Vmes se lahko oseba zaposli ali ji zaposlitev preneha. Izjava »sem zaposlen« brez podatka o obsegu zavarovanja in relevantnem obdobju ne zadostuje za zanesljiv obračun.
Pokojninsko in zdravstveno zavarovanje nista ista podatek. Nekdo je lahko zdravstveno zavarovan kot družinski član, vendar ni pokojninsko zavarovan za polni čas. Posebni položaji upokojencev, družinske pokojnine ali tuje zakonodaje zahtevajo svojo presojo; ne združujte jih v eno splošno možnost »brez prispevkov«.
Primer A: odrasli, že pokojninsko zavarovan za polni čas
Predpostavimo bruto honorar 1.000 evrov za delo oktobra 2026. Prejemnik je ves relevantni čas pokojninsko zavarovan za polni čas drugje, zdravstveno zavarovan v Sloveniji in zavarovan za dolgotrajno oskrbo. Delo je zakonito opravljeno po običajni podjemni pogodbi, brez posebne izjeme od davka.
Osnova prispevkov je 1.000 − 100 = 900 evrov. Zdravstveni prispevek prejemnika znaša 900 × 6,36 % = 57,24 evra, dolgotrajna oskrba pa 900 × 1 % = 9 evrov. Skupaj se mu odtegne 66,24 evra prispevkov.
| Korak | Izračun | Znesek |
|---|---|---|
| Bruto honorar | Dogovor | 1.000,00 EUR |
| Normirani stroški | 10 % bruto | 100,00 EUR |
| Prejemnikovi prispevki | 57,24 + 9 | 66,24 EUR |
| Osnova za akontacijo | 1.000 − 100 − 66,24 | 833,76 EUR |
| Akontacija dohodnine | 25 % od 833,76 | 208,44 EUR |
| Neto nakazilo | 1.000 − 66,24 − 208,44 | 725,32 EUR |
Normiranih stroškov ne odštejete od nakazila še enkrat. Zmanjšujejo davčno osnovo, ne pa dogovorjenega bruto honorarja. Neto je rezultat bruto zneska, zmanjšanega za dejanske odtegljaje.
Primer B: prejemnik spada pod 18. člen ZPIZ-2
Ohranimo isti bruto honorar in običajno pogodbo. Tokrat odrasli prejemnik izpolnjuje pogoje za zavarovanje po 18. členu, zdravstveno pa je ustrezno zavarovan v Sloveniji in je zavarovan tudi za dolgotrajno oskrbo. Predpostavimo nespremenjen položaj v obeh relevantnih obdobjih.
Poleg 57,24 evra zdravstvenega prispevka in 9 evrov za dolgotrajno oskrbo se mu odtegne PIZ: 900 × 15,50 % = 139,50 evra. Skupni prejemnikovi prispevki so 205,74 evra.
Davčna osnova znaša 1.000 − 100 − 205,74 = 694,26 evra. Akontacija po zaokrožitvi na cent znaša 173,57 evra, neto izplačilo pa 1.000 − 205,74 − 173,57 = 620,69 evra.
Razlika v netu med primeroma je 104,63 evra. Ni enaka celotnim dodatnim 139,50 evra PIZ, ker dodatni prejemnikov prispevek zmanjša tudi osnovo za akontacijo. To pokaže, zakaj posameznih odstotkov ne smete zgolj sešteti in odšteti od bruto honorarja.
Celotni strošek naročnika v obeh primerih
Naročnikov PIZ v izbranem običajnem primeru znaša 900 × 8,85 % = 79,65 evra. Prispevek za poškodbe pri delu znaša 900 × 0,53 % = 4,77 evra. Posebni davek je 1.000 × 25 % = 250 evrov.
Skupni strošek naročnika je zato 1.000 + 79,65 + 4,77 + 250 = 1.334,42 evra. Pri obeh prikazanih položajih je isti, čeprav izvajalca prejmeta različna neto zneska. Ne prištejte prejemnikovih odtegljajev še enkrat: že vsebovani so v bruto honorarju.
Če bi imeli proračun samo 1.000 evrov za vse obveznosti, bruto honorar ne bi mogel biti 1.000 evrov. Ob enakih predpostavkah najprej izračunate manjši bruto znesek in iz njega ustrezni neto. Dogovorjeni celotni proračun zato preverite pred naročilom dela, ne šele pri bančnem nakazilu.
Akontacija ni dokončna letna dohodnina
Za slovenskega rezidenta je 25-odstotna akontacija predplačilo dohodnine. Dohodek se upošteva tudi pri letnem obračunu skupaj z drugimi relevantnimi dohodki, že plačana akontacija pa se všteje v poračun. Letni rezultat je odvisen od celotne osnove in olajšav.
Primer A zato ne obljublja, da je 725,32 evra dokončni dohodek po vseh letnih davkih. Prejemnik naj pri načrtovanju porabe upošteva svojo plačo in druge dohodke. Potek letnega izračuna pojasnjuje dohodninska lestvica.
Dejanske stroške prevoza in nočitve je mogoče ob ustreznih pogojih in dokazilih uveljavljati posebej. Povračilo na pogodbi pa ni samodejno neobdavčeno kot običajno povračilo zaposlenemu. Shranite dokazila in izberite predpisani postopek uveljavljanja.
Kaj uredite pred izplačilom
Pripravite pogodbo z jasnim predmetom, prevzem opravljenega dela, dogovorjeni bruto znesek, identifikacijske podatke in podatke o zavarovanju. Preverite tudi morebitno potrebno prijavo za poškodbe pri delu; odsotnost prijave PIZ za drugo pravno razmerje ne odgovori na vse zdravstvene obveznosti.
Slovenski plačnik davka odda REK-O na dan izplačila, izračunane obveznosti pa plača v petih dneh od izplačila. Prejemniku zagotovi podatke o obračunu. Pri tujem izplačevalcu ali osebi, ki ni plačnik davka, postopek ni enak; takšnih primerov ne obravnavajte s samodejno kopijo domačega obračuna.
Pogosta vprašanja
Koliko neto dobim od 1.000 evrov bruto?
V izbranem primeru odraslega, že polno pokojninsko zavarovanega prejemnika, 725,32 evra. Če pri enakih drugih predpostavkah spada pod 18. člen ZPIZ-2, 620,69 evra. Drugačen status spremeni izračun.
Ali 25-odstotna akontacija pomeni 25 odstotkov od bruto honorarja?
Ne. Pri običajnem prikazu se najprej odštejejo 10-odstotni normirani stroški in prejemnikovi obvezni prispevki. Akontacija se izračuna od tako zmanjšane davčne osnove.
Ali je naročnikov posebni davek ista obveznost kot moja dohodnina?
Ne. Posebni davek je v običajnem primeru dodatna obveznost naročnika. Akontacija dohodnine pa bremeni prejemnikov dohodek in je odtegnjena iz bruto honorarja.
Ali že plačana akontacija izključi letni poračun?
Ne. Pri slovenskem rezidentu se dohodek praviloma vključi v letno dohodnino. Akontacija se upošteva kot že plačani davek; končni rezultat je odvisen tudi od drugih dohodkov in olajšav.
