Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je od 1. julija do 31. decembra 2026 10,40 odstotka letno. V prvem polletju 2026 je znašala 10,15 odstotka. Če zamuda sega čez obe obdobji, obresti izračunajte za vsak del posebej. Uporabite dejansko neplačano glavnico, pravilno določene dneve zamude in mero, ki velja za zadevno obdobje.
Najpogostejša napaka je uporaba današnje mere za celotno zamudo. Druga je odštevanje delnega plačila neposredno od glavnice, če so ostali neporavnani tudi stroški in obresti. Obe napaki lahko spremenita znesek, čeprav račun in bančno nakazilo pravilno prepišete.
Članek obravnava izračun običajne denarne terjatve po predpisani meri, brez drugačnega veljavnega dogovora in posebne ureditve. Pravila in objavljene mere so preverjeni 8. oktobra 2026. Številčni primeri so učni obračuni; ne predstavljajo konkretnega izvršilnega naslova.
Najprej določite, kdaj se je zamuda začela
Pri obveznosti z določenim rokom nastane zamuda, če dolžnik v tem roku ne izpolni obveznosti. Če je potrjeni rok plačila 10. junij, se običajni obračun zamude začne 11. junija. Datum izdaje računa ni samodejno tudi začetek zamude.
Če rok ni določen, so pomembna pravila o zahtevi za izpolnitev in dokazilo, kdaj je bila podana. Zato brez podatkov o pogodbi, zapadlosti ali pozivu ne izberite začetnega datuma samo zato, ker program zahteva vnos.
Pri bančnem plačilu preverite pravno upoštevani trenutek izpolnitve in bančno dokazilo. Datum priprave plačilnega naloga ni nujno datum poravnave obveznosti. Shranite podatke, s katerimi lahko pojasnite začetek in zaključek obračuna.
Za spodnji glavni primer je rok nesporno določen. Račun na koncu izbranega obdobja še ni plačan, zato jasno določimo zadnji vključeni dan zamude. S tem se obračun ne opira na domnevo o tem, kdaj je bilo nakazilo izvedeno.
Kakšne mere veljajo za leto 2026
| Obdobje veljavnosti | Predpisana letna mera |
|---|---|
| 1. januar–30. junij 2026 | 10,15 % |
| 1. julij–31. december 2026 | 10,40 % |
Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti določa vodilno mero Evropske centralne banke, povečano za osem odstotnih točk. Mera velja za šestmesečno obdobje, ki se začne 1. januarja oziroma 1. julija. Objavo višine pripravi minister za finance.
To pomeni osem odstotnih točk, ne povečanja referenčne mere za osem odstotkov. Prav tako spremembe vodilne mere sredi polletja same ne pomenijo, da vsak naslednji dan prepišete drugo zamudno mero.
Za zamudo iz prejšnjih let poiščite takratne vrednosti. Za obdobje po 31. decembru 2026 bo treba preveriti novo veljavno mero; sedanjega zneska ne podaljšujte v naslednje leto kot že potrjenega podatka.
Formula in število dni
Pri prikazanem linearnem izračunu za leto 2026 uporabimo:
Obresti = glavnica × letna mera v odstotkih × dnevi / (100 × 365).
Leto 2026 ima 365 dni. Število dni zamude določite po koledarju, ne s predpostavko, da ima vsak mesec 30 dni. Pri izračunu čez prestopno leto upoštevajte tudi ustrezno letno osnovo; obdobja je smiselno razdeliti še ob menjavi leta.
Za 1.000 evrov in 30 izrecno določenih dni zamude v drugem polletju 2026 dobimo 1.000 × 10,40 × 30 / (100 × 365), kar je približno 8,55 evra. Letna mera 10,40 odstotka ne pomeni, da za en mesec plačate 104 evre.
V izračunu hranite več decimalnih mest in denarni rezultat zaokrožite pregledno. Če za vsak dan najprej zaokrožite obresti na cent in šele potem seštejete dneve, lahko dobite drugačen rezultat kot pri izračunu celotnega obdobja.
Primer: 9.000 evrov čez spremembo polletne mere
Predpostavimo račun za 9.000 evrov s potrjenim rokom plačila 10. junija 2026. Na koncu 31. julija je v celoti neplačan. Obračunamo zamudo od 11. junija do vključno 31. julija. Ni delnih plačil, druge dogovorjene mere ali dodatnih stroškov.
Obdobje ima dva dela. Od 11. do 30. junija je 20 dni; od 1. do 31. julija je 31 dni. Skupaj je 51 dni, vendar uporabljamo dve meri.
| Del obračuna | Dni | Letna mera | Izračun obresti |
|---|---|---|---|
| 11.–30. junij 2026 | 20 | 10,15 % | 9.000 × 0,1015 × 20 / 365 = 50,05 € |
| 1.–31. julij 2026 | 31 | 10,40 % | 9.000 × 0,104 × 31 / 365 = 79,50 € |
| Skupaj | 51 | Dve obdobji | 129,55 € |
Skupna obveznost na koncu tega učnega obračuna znaša 9.129,55 evra: 9.000 evrov glavnice in 129,55 evra obresti. Brez drugih postavk jih je mogoče jasno prikazati ločeno.
Če bi za vseh 51 dni uporabili julijsko mero 10,40 odstotka, bi dobili 130,78 evra. Napaka je v tem primeru približno 1,23 evra. Pri večji glavnici ali daljšem obdobju ima ista nepravilna metoda večji denarni učinek.
Datum 1. julij vključite samo v drugi del. Prvi se konča 30. junija. Če isti mejni dan vključite v obe vrstici ali ga iz obeh izpustite, seštevek dni ne bo ustrezal izbranemu obdobju.
Delno plačilo: najprej preverite, kaj se poravna
Znižanje glavnice je odvisno od pravilnega vračunavanja nakazila. Obligacijski zakonik določa vrstni red: najprej stroški, nato obresti in nazadnje glavnica. Samo oznaka »delno plačilo« zato ne pove, za koliko se je zmanjšal znesek, ki ga boste naprej obrestovali.
V ločenem učnem nadaljevanju predpostavimo, da je pred naslednjim obračunskim obdobjem treba poravnati 9.000 evrov glavnice, že obračunanih 129,55 evra obresti in 25 evrov dejansko dolžnih stroškov. Znesek stroškov je izrecna predpostavka, ne zakonski pavšal ali samodejna cena opomina.
Dolžnik nakaže 3.000 evrov. Od tega se poravna 25 evrov stroškov in 129,55 evra obresti. Za glavnico ostane 2.845,45 evra, zato nova neplačana glavnica znaša 6.154,55 evra.
Če bi neposredno odšteli 3.000 od 9.000, bi napačno dobili 6.000 evrov. Za naslednje izrecno določeno obdobje 31 dni po isti julijski meri je kontrolni izračun na pravilni novi glavnici 6.154,55 × 0,104 × 31 / 365 oziroma približno 54,36 evra.
Pri dejanskem nakazilu določite tudi dan njegovega učinka in preprečite, da bi za isti dan obrestovali obe glavnici. Za vsako plačilo zabeležite znesek, poravnane postavke, novo glavnico in začetek naslednjega dela obračuna. Če je dogovor ali izvršilni naslov drugačen, preverite njegovo uporabo.
Obresti ne prištevajte vsak dan glavnici
Navadni obračun zamudnih obresti ni obrestno obrestovanje. Neplačanih dnevnih obresti ne pretvorite samodejno v novo glavnico za naslednji dan. Obresti vodite kot ločeno postavko.
Zakon pozna posebnosti, med drugim procesne obresti od neplačanih obresti pod pogoji sodnega zahtevka. Takšna pravna podlaga je drugačna od avtomatičnega dnevnega pripisovanja. Pri posebnem zahtevku preverite podlago in datum, namesto da v preglednici brez pojasnila vključite sestavljeno obrestovanje.
Tudi obresti za uporabo posojenega denarja pred zapadlostjo in zamudne obresti po nastanku zamude niso ista postavka. Če račun že vsebuje obresti ali je terjatev iz kredita, preberite pogodbo in posebna pravila za to razmerje.
Kaj naj vsebuje obračun za kupca
Obračun mora omogočiti, da prejemnik preveri izhodišča. Pripravite identifikacijo terjatve, glavnico, zapadlost, prvi in zadnji vključeni dan, uporabljene mere ter izračun po obdobjih. Dodajte evidentirana delna plačila in način njihovega vračunavanja.
Pred pošiljanjem preverite štiri stvari:
- Ali ima račun potrjeno in pravilno določeno zapadlost?
- Ali vsaka vrstica uporablja mero, ki je veljala v svojem obdobju?
- Ali se dnevi na mejah polletij, let in plačil ne ponavljajo?
- Ali je trenutna glavnica usklajena z dejanskimi poravnanimi stroški, obrestmi in plačili?
Če dolžnik izpodbija sam račun, pravilno izračunane obresti še ne dokazujejo obstoja glavnice. Ohranite dokazila o naročilu in izvedbi. Prav tako izračun ne pomeni, da je bilo plačilo že prejeto ali da je bila izvršba uspešna.
Kako uporabite kalkulator in preverite rezultat
Pri vsakem orodju preberite pomen polj »od« in »do«. Začetni datum lahko pomeni datum zapadlosti ali prvi dan zamude; ista vpisana številka zato ne pomeni nujno istega obračuna. Po izračunu preverite prikazano število dni in vključena obdobja.
Najprej vnesite preprost primer, pri katerem glavnica ostane enaka in je uporabljena samo ena mera. Nato preverite obdobje čez 1. julij. Tako ugotovite, ali orodje upošteva spremembo mere in ali se rezultat ujema z vašim seznamom dni.
Pri več računih naj ima vsak svojo zapadlost. Seštevanje vseh v eno glavnico je napačno, če začnete skupni obračun na dan, ko je zapadel samo prvi račun. Pregleden seznam posameznih terjatev je boljši temelj za preverjanje nakazil.
Če zamude povzročajo potrebo po financiranju, preberite tudi izračun stroškov faktoringa. Cena financiranja in terjatev za zamudne obresti do kupca ostaneta ločena izračuna; pričakovane obresti niso denar na računu.
Pogosta vprašanja
Kolikšna je predpisana mera zamudnih obresti oktobra 2026?
Za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2026 znaša 10,40 odstotka letno. Za prvi del leta 2026 je veljala mera 10,15 odstotka. Obračun čez obe obdobji razdelite.
Ali lahko za celotno zamudo uporabim najnovejšo mero?
Ne, če se je predpisana mera med zamudo spremenila. Vsak časovni del obračunajte po meri, ki je veljala zanj, ter seštejte obresti. Posebej preverite morebitni drugačen veljaven dogovor.
Ali nakazilo 3.000 evrov vedno zmanjša glavnico za 3.000 evrov?
Ne. Če dolgujete tudi stroške in obresti, preverite vrstni red vračunavanja. V učnem primeru se najprej poravna 25 evrov stroškov in 129,55 evra obresti, zato se glavnica zmanjša za 2.845,45 evra.
Ali pravilni obračun dokazuje, da je kupec dolg že poravnal?
Ne. Obračun pokaže izračun obveznosti za navedeno obdobje. Plačilo preverite z dejanskim bančnim dokazilom in uskladitvijo poravnanih postavk; tudi izdani opomin ali začet postopek nista dokaz prejema denarja.
