Faktoring omogoča, da denar iz prodajne terjatve prejmete pred plačilom kupca. Strošek preverite v evrih: seštejte provizije in obresti ter določite, koliko denarja dobite takoj in koliko pozneje. Zadržani del računa ni sam po sebi strošek. Pri regresnem faktoringu lahko ob neplačilu kupca nastane tudi vaša obveznost vračila prejetih sredstev.
Račun za opravljeno naročilo še ni denar na poslovnem računu. Če kupec plača čez dva meseca, vi pa morate prej poravnati material in plače, lahko razkorak financirate s prodajo terjatve. Odločitev potrebuje tri podatke: razpoložljivi denar, celotno ceno financiranja in tveganje, ki ostane podjetju.
Spodnji izračuni so izvirni učni primeri. Deleži, provizije in obrestne mere so predpostavke, ne ponudba katere banke ali faktorinške družbe. Pogoji in pravna pravila so preverjeni 8. oktobra 2026.
Kaj podjetje pri faktoringu proda
Podjetje ima terjatev do kupca za dobavljeno blago ali opravljeno storitev. S pogodbo jo odstopi faktorju, ki financira dogovorjeni znesek. Kupec nato praviloma plača faktorju po prejetih navodilih. Financiranje lahko vključuje tudi upravljanje terjatev in dogovorjeno kritje neplačila, vendar obseg teh storitev preverite posebej.
Odstop terjatve ne ustvari nove prodaje vašemu prvotnemu kupcu. Tudi faktorinško nakazilo ni razlog, da mu še enkrat izdate isti račun. Podlaga ostanejo račun, pogodba in dokazila o izpolnitvi, financiranje pa je ločen posel.
Predračun za prihodnje delo ni enako dokazilo kot terjatev za že opravljeno storitev. Prav tako izdani račun sam ne odpravi spora o kakovosti dobave. Ponudnik preveri kupca, dokumentacijo in sprejemljivost terjatve; obstoj računa ne zagotavlja odobritve.
Iz katerih delov je sestavljen strošek
Ponudba lahko vsebuje obresti za čas financiranja, faktorinško provizijo, strošek odobritve in dodatna nadomestila. Obrestna mera je lahko fiksna ali spremenljiva. Preverite osnovo obračuna, najmanjše nadomestilo, davčno obravnavo posamezne postavke in morebitne stroške podaljšanja.
Ponudniki se razlikujejo tudi pri izplačilu. Nekateri nakažejo celoten znesek računa, zmanjšan za dogovorjene stroške. Drugi del zadržijo do kupčevega plačila. Zato trditev, da se pri faktoringu vedno izplača natanko 80 ali 90 odstotkov računa, ni uporabno splošno pravilo.
Za primerjavo pripravite dve vrstici: denar ob sklenitvi in denar po poplačilu kupca. Nato izračunajte razliko med polno terjatvijo in vsemi prejetimi nakazili. Ločeno označite morebitne druge stroške, ki jih ponudnik zaračuna zunaj teh nakazil.
Primer: račun 12.200 evrov in 60 dni financiranja
Predpostavimo, da je končni znesek računa 12.200 evrov. Faktor financira 80 odstotkov, preostalih 20 odstotkov zadrži. Dogovorjena skupna enkratna provizija je 150 evrov; za ta primer že predstavlja celotni denarni strošek te postavke. Obresti znašajo 7,5 odstotka letno in se obračunajo na financiranih 9.760 evrov po dogovorjeni osnovi dejanskih dni in leta s 360 dnevi.
Kupec v predpostavljenem primeru v celoti plača po 60 dneh. Provizija se odšteje ob prvem nakazilu, obresti pa ob sprostitvi zadržanega dela. Drugih stroškov ni. Točen začetek in konec obrestovanja sta določena v pogodbi.
| Postavka | Izračun | Znesek |
|---|---|---|
| Financirani del | 12.200 × 80 % | 9.760,00 € |
| Zadržani del | 12.200 × 20 % | 2.440,00 € |
| Prvo nakazilo | 9.760 − 150 | 9.610,00 € |
| Obresti za 60 dni | 9.760 × 0,075 × 60 / 360 | 122,00 € |
| Poznejše nakazilo | 2.440 − 122 | 2.318,00 € |
| Skupaj prejeta sredstva | 9.610 + 2.318 | 11.928,00 € |
| Celotni strošek | 150 + 122 | 272,00 € |
Podjetje torej takoj dobi 9.610 evrov, ne 12.200 evrov in tudi ne vseh 9.760 evrov financiranega dela. Za prvotno terjatev na koncu prejme 11.928 evrov. Razlika 272 evrov je v tem modelu celotni strošek.
Če morate danes plačati dobavitelju 10.000 evrov, takšno prvo nakazilo ne zadošča: manjka 390 evrov. Poznejših 2.318 evrov ne morete uporabiti, preden so na voljo. Odstotek financiranja zato vpliva na uporabnost ponudbe, tudi kadar njena cena deluje sprejemljiva.
Zakaj zadržanih 2.440 evrov ni provizija
Zadržani znesek v primeru ostane za poznejši obračun. Od njega se ob dogovorjenem poplačilu odštejejo obresti, preostanek pa podjetje prejme. Če bi kot strošek sešteli 2.440 evrov zadržanja, 150 evrov provizije in 122 evrov obresti, bi rezultat napačno napihnili na 2.712 evrov.
Zadržanje vseeno vpliva na denarni tok. Preverite, kaj sproži njegovo sprostitev, kako se obravnava delno plačilo, kdo pokrije dobropis in ali obstaja dodatna rezerva. Pri več računih zahtevajte obračun po posamezni terjatvi, da lahko vsako nakazilo povežete z ustreznim kupcem.
Prejem denarja tudi ne pomeni, da je celoten prejem prost za novo porabo. Če račun vključuje DDV, faktoring sam ne odpravi davčnih obveznosti. Davčno obravnavo financiranja in knjiženje terjatve uskladite z računovodstvom glede na dejansko pogodbo.
Letna obrestna mera in strošek posla sta različna podatka
V primeru je letna obrestna mera 7,5 odstotka, skupni strošek 60-dnevnega posla pa znaša približno 2,23 odstotka polnega računa: 272 / 12.200 × 100. To ni letna stopnja. Vključuje tudi enkratno provizijo in uporablja drugo osnovo kot obrestni izračun.
Če primerjate dva ponudnika, naj imata izračuna enak račun, isti dan financiranja in enak predvideni dan plačila. Ponudba z nižjo obrestno mero lahko zaradi višje provizije stane več. Prav tako večje nakazilo ob začetku ni dokaz nižje cene: lahko pomeni samo manj zadržanja.
Iz številke za en posel ne sklepajte o zakonski efektivni obrestni meri potrošniškega kredita. Pri tej poslovni odločitvi najprej potrebujete pregled dejanskih denarnih tokov in vseh pogodbenih nadomestil.
Kaj spremeni trideset dni zamude
Predpostavimo, da ista pogodba uporablja isto mero vse do dejanskega plačila in da kupec namesto po 60 dneh plača po 90 dneh. Obresti so 9.760 × 0,075 × 90 / 360 oziroma 183 evrov. Skupni strošek naraste na 333 evrov, zadnje nakazilo pa pade na 2.257 evrov.
Dodatnih 30 dni v tem modelu stane 61 evrov. To ni univerzalna cena zamude. Resnična pogodba lahko določa dodatno nadomestilo, drugo mero, skrajni rok financiranja ali začetek regresa. Zahtevajte izračun tudi za zamujeno plačilo, ne samo za pravočasno.
Pri spremenljivi meri preverite referenčno mero, pribitek, pogostost spremembe in morebitno spodnjo mejo. Strošek za prihodnje obdobje lahko odstopa od izračuna ob pripravi ponudbe.
Regres: kdo nosi posledice neplačila
Pri regresnem poslu lahko faktor ob dogovorjenih okoliščinah neplačila zahteva sredstva od podjetja, ki je terjatev prodalo. Prejeta likvidnost zato ni isto kot odpravljeno kreditno tveganje. V načrt vključite možnost vračila in preverite rok, znesek ter obravnavo zadržanih sredstev.
Pri neregresnem faktoringu faktor prevzame dogovorjeno tveganje neplačila kupca. Vendar oznaka »brez regresa« ne izbriše odgovornosti za obstoj prodane terjatve ali spor glede vaše dobave. Po Obligacijskem zakoniku lahko dolžnik proti prevzemniku uveljavlja tudi določene ugovore iz prvotnega razmerja, pri odplačnem odstopu pa odstopnik odgovarja za obstoj terjatve ob odstopu.
Zato ločeno preverite običajno kupčevo insolventnost, reklamacijo, dobropis, pobot in neizpolnjeno storitev. Jasna pogodba mora pokazati, katero tveganje je pokrito in katere obveznosti ostanejo vam.
Kako pripravite uporabno primerjavo ponudb
Za isti račun ponudnikom pošljite enaka dokazila in zahtevajte pisni obračun. Koristen vrstni red preverjanja je:
- Koliko denarja prejmete ob financiranju in kdaj je nakazilo izvedljivo?
- Kolikšne so vse provizije, obresti in dodatna nadomestila v evrih?
- Kakšna sta najmanjši sprejemljivi znesek in minimalna provizija?
- Kaj se zgodi ob zamudi, sporu ali delnem plačilu kupca?
- Kdaj in pod katerimi pogoji dobite zadržani del?
Minimalna provizija je posebej pomembna pri majhnih računih. V povsem ločenem učnem primeru računa za 1.000 evrov bi 80-odstotno financiranje, ista provizija 150 evrov in ista 60-dnevna obrestna predpostavka pomenili 10 evrov obresti. Skupnih 160 evrov bi bilo 16 odstotkov računa. To ne dokazuje, da bo ponudnik tak račun sprejel; pokaže učinek fiksnega stroška.
Pripravite tudi pogodbo s kupcem in dokazila o prevzemu. Pri običajnem odstopu zakon zahteva obvestilo dolžniku; ponudnik lahko za izvedbo zahteva tudi njegovo potrditev. Če pogodba s kupcem omejuje odstop, preverite njen pravni učinek in navodila za plačilo: pri denarnih terjatvah iz gospodarskih pogodb velja posebno pravilo.
Ali koristi pokrijejo ceno financiranja
Če vam dobavitelj za zgodnje plačilo 6.000 evrov ponudi dva odstotka popusta, prihranite 120 evrov. Sam ta prihranek v prvem primeru ne pokrije 272 evrov faktorinškega stroška; razlika je 152 evrov. Morebitna dodatna korist mora izhajati iz konkretnega posla, denimo izvedljivega novega naročila, ne iz splošne obljube rasti.
V finančnem delu poslovnega načrta zato preverite razpored plačil in dobičkonosnost naročila. Faktoring lahko premakne denar v čas, ko ga potrebujete, strošek financiranja pa mora ostati v izračunu posla.
Pogosta vprašanja
Ali zadržani del računa predstavlja strošek faktoringa?
Sam po sebi ne. V prikazanem primeru se zadržani del pozneje sprosti, zmanjšan za obresti. Strošek so provizije, obresti in druga dogovorjena nadomestila; zadržanje posebej vpliva na čas razpoložljivosti denarja.
Ali brezregresni faktoring pokrije vsako težavo z računom?
Ne. Preverite obseg prevzetega tveganja neplačila ter odgovornost za obstoj terjatve, reklamacijo, dobropis in neizpolnjeno pogodbo. Kreditno tveganje kupca in spor glede dobave sta različni vprašanji.
Ali lahko strošek izračunam samo iz obrestne mere?
Ne. Potrebujete financirano osnovo, število dni, način obrestovanja, vse provizije in čas posameznih nakazil. V učnem primeru 122 evrom obresti prištejemo 150 evrov provizije, zato celotni strošek znaša 272 evrov.
Ali faktor odkupi vsak izdani račun?
Ne. Ponudnik preveri kupca, obstoj in dokumentacijo terjatve ter svoje zneskovne in druge pogoje. Posebej preverite sprejemljivost zapadlih, spornih in majhnih terjatev; sam izdani račun ne zagotavlja financiranja.
