Odpravnina ob upokojitvi po splošnem pravilu ZDR-1 pripada zaposlenemu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji. Če kolektivna pogodba dejavnosti ne določa drugače, se primerjata dve povprečni mesečni plači v Sloveniji za pretekle tri mesece in dve vaši povprečni mesečni plači za isto obdobje. Uporabi se ugodnejša možnost.
Davčni limit je druga številka. Ob pripravi članka oktobra 2026 je pri polni upokojitvi neobdavčena višina po davčni uredbi 7.608,09 evra za izplačila od 24. februarja 2026. Ta meja vam sama po sebi ne daje pravice do tolikšne odpravnine. Spodnji primer pokaže, kako pravilno ločite pravico, bruto izplačilo in neto nakazilo.
Najprej preverite ureditev pri svojem delodajalcu
Izračun začnite pri kolektivni pogodbi, ki velja za vašo dejavnost oziroma zaposlitev. Splošno zakonsko pravilo ni univerzalna formula za vsako podjetje ali javnega uslužbenca. Razlikujejo se lahko pogoji in višina pripadajočega izplačila.
Pri zakonskem izhodišču preverite obdobje zaposlitve pri delodajalcu ter dejansko prenehanje zaradi upokojitve. Skupnih 40 let pokojninske dobe ne pomeni samodejno najmanj petih let pri zadnjem podjetju. Vse prejšnje zaposlitve zato niso preprosto seštete za ta pogoj.
Nadaljevanje zaposlitve po izpolnitvi pokojninskih pogojev ni isto kot odhod v pokoj. Pred pripravo izplačila uskladite datum prenehanja, podlago upokojitve in uporabljeno pravilo. V proračun ne vpisujte odpravnine, dokler še ni jasno, ali se zaposlitev dejansko zaključuje na tak način.
Primer: dve povprečji in izbira ugodnejšega
Predpostavimo polno upokojitev zaposlenega po osmih letih pri istem delodajalcu. Zanj velja splošno zakonsko pravilo brez drugačne kolektivne ureditve. Njegove pravilno določene bruto plače za pretekle tri mesece so:
| Mesec v primeru | Bruto plača zaposlenega |
|---|---|
| Prvi | 3.100 EUR |
| Drugi | 3.200 EUR |
| Tretji | 3.300 EUR |
| Vsota | 9.600 EUR |
| Povprečje | 3.200 EUR |
Dve njegovi povprečni plači sta 6.400 evrov. Za drugi del primerjave ponazoritveno predpostavimo, da bi ustrezno državno trimesečno povprečje znašalo 2.700 evrov. To je izmišljena računska predpostavka, ne objavljen podatek za konkreten datum upokojitve.
Dve državni povprečni plači bi bili v takšnem primeru 5.400 evrov. Ker je 6.400 več kot 5.400, je izračunana odpravnina 6.400 evrov. Ne seštejete obeh možnosti v 11.800 evrov in ne izberete nižje samo zato, ker je zapisana prva.
Pri dejanskem obračunu je treba hipotetično državno povprečje nadomestiti s pravilnim uradnim podatkom za relevantno obdobje. Prav tako uporabite dejanske upravičeno vključene plačne postavke, ne približne plače iz spomina.
Povračila stroškov niso del plačnega povprečja
Bančno nakazilo lahko poleg neto plače vključuje prehrano, prevoz in druge postavke. Takšno nakazilo ni ustrezna nadomestitev bruto plačne osnove. Če je bilo na račun nakazanih 2.300 evrov, iz tega brez obračuna ne izveste, koliko je znašala relevantna bruto plača.
Za primerjavo pripravite obračune in označite, katere postavke so plača ter katere povračilo stroškov. Pri zaostankih, poračunih ali nepravilnih obračunih zahtevajte razlago, kateremu obdobju posamezna postavka pripada.
Preprosta napaka lahko spremeni rezultat: povprečje 3.200 evrov iz primera ni enako zadnji plači 3.300 evrov. Dvakratnik zadnje plače bi bil 6.600 evrov, torej 200 evrov več. Pri splošnem zakonskem primeru je pravilno uporabljeno trimesečno povprečje.
V javnem sektorju preverite tudi pomen zadnje plače
Ureditev za javne uslužbence, ki jo pojasnjuje pristojno ministrstvo na podlagi kolektivnih aneksov, uporablja tri državne povprečne mesečne plače za pretekle tri mesece oziroma tri zadnje mesečne plače javnega uslužbenca, če je to ugodneje.
Pri pojmu zadnje plače se upošteva zadnja mesečna plača za polni mesec dela. Poračuni in zaostanki za prejšnje mesece niso avtomatično del te zadnje plače. Preveriti je treba aneks, ki velja za konkretnega delodajalca.
Če bi bila ustrezna zadnja bruto plača javnega uslužbenca 3.200 evrov, bi trikratnik znašal 9.600 evrov. To še ni dokončan obračun: sledi primerjava z ustreznim državnim podatkom in preverjanje pogojev. Formula za zadnjo plačo javnega uslužbenca ni enaka zasebnemu primeru trimesečnega povprečja.
Zakaj je davčni limit 7.608,09 evra
Davčna uredba izvzem pri odpravnini ob upokojitvi veže na 300 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec. Za leto 2025 je ta mesečni podatek 2.536,03 evra bruto; vir je SURS.
Račun je:
2.536,03 × 3 = 7.608,09 evra.
FURS navaja uporabo tega zneska za izplačila od 24. februarja 2026. Za izplačila pred tem datumom je veljala druga meja. Ne uporabite poznejšega limita za zgodnejše izplačilo zgolj zato, ker obe nakazili sodita v koledarsko leto 2026.
Ta letni statistični podatek ima drugačno vlogo kot državno povprečje preteklih treh mesecev pri ugotavljanju same pravice. Ob spremembi objavljenih podatkov je treba ponovno preveriti veljavni davčni znesek. Meje ne obravnavajte kot trajne številke za vse prihodnje upokojitve.
Primer, pri katerem bruto in neto sovpadata
V zasebnem primeru je pripadajoče izplačilo 6.400 evrov. Predpostavimo ustrezno odpravnino ob polni upokojitvi, izplačano oktobra 2026, za katero so izpolnjeni pogoji posebne davčne obravnave.
Ker je 6.400 evrov pod mejo 7.608,09 evra, se takšen znesek ne všteva v davčno osnovo. Ob pravilni obravnavi brez dohodnine in prispevkov je nakazilo 6.400 evrov.
Razlika med limitom in izplačilom je 1.208,09 evra. To ni dodatna terjatev zaposlenega. Gre samo za neizkoriščeni prostor do davčne meje, ki ne povečuje pravice po kolektivni pogodbi ali zakonu.
Kaj se zgodi pri odpravnini 9.000 evrov
Predpostavimo veljavno ugodnejšo kolektivno ureditev, na podlagi katere je zaposleni pri polni upokojitvi upravičen do 9.000 evrov bruto. Izplačilo je opravljeno v obdobju uporabe istega davčnega limita.
Razlika je:
9.000 − 7.608,09 = 1.391,91 evra.
Presežni del se obravnava kot obdavčeni dohodek iz delovnega razmerja, pri katerem se obračunajo tudi ustrezni prispevki. Neto zato ni avtomatično 9.000 evrov, prav tako celotno izplačilo ni avtomatično obdavčeno.
| Ponazoritveno bruto izplačilo | Del do davčnega limita | Presežek |
|---|---|---|
| 6.400 EUR | 6.400 EUR | 0 EUR |
| 9.000 EUR | 7.608,09 EUR | 1.391,91 EUR |
| 9.600 EUR | 7.608,09 EUR | 1.991,91 EUR |
Za natančni neto obdavčenega izplačila zahtevajte obračun davka in prispevkov. Razmerje med bruto in neto ni stalna odstotna razlika. Obdavčeni del lahko vpliva tudi na letno dohodnino; za razumevanje lestvice pomaga prikaz izračuna letnega davka.
Krajši delovni čas in delna upokojitev
Pri običajnem krajšem delovnem času je odpravnina po zakonskem pravilu sorazmerna delovnemu času, pri posebnem krajšem času po 67. členu ZDR-1 pa velja izjema. Najprej ugotovite pravno podlago krajšega časa, saj enako število tedenskih ur ne pomeni nujno enake pravice.
Če bi bil pravilno ugotovljeni polni znesek 6.400 evrov in bi veljala običajna polovica polnega časa, bi ponazoritveni sorazmerni znesek znašal 3.200 evrov. Brez preverjanja izjeme tega računa ne uporabite za vsakogar, ki dela 20 ur tedensko.
Pri zakonski delni upokojitvi sledi sorazmerna odpravnina, ob izpolnjenih pogojih pa se sorazmerno zmanjša tudi neobdavčeni limit. Delno invalidsko nadomestilo ima drugačno obravnavo; ni ga primerno samodejno enačiti z delno upokojitvijo in uporabiti istega davčnega izvzema.
Ponovna zaposlitev in druga že priznana izplačila
Po ponovni zaposlitvi po upokojitvi ob naslednjem prenehanju ni nove pravice do odpravnine po tem splošnem zakonskem pravilu. Zato v finančni načrt ne vključujte ponavljajoče se odpravnine ob vsakem zaključku nove zaposlitve.
Če se v istem primeru pojavljajo poslovna odpravnina ali delodajalčev financirani dokup pokojninske dobe, preverite celotno ureditev prekrivanja pravic in morebitne razlike. Dveh različnih obračunov ne seštejte brez pravne razlage. Izplačilo mora temeljiti na dejansko pripadajoči pravici.
Dokumenti, ki olajšajo zadnji obračun
Pripravite dokazilo o relevantnem obdobju zaposlitve, zadnje obračune plače, podlago upokojitve, veljavno kolektivno ureditev in datum izplačila. Od računovodstva zahtevajte razčlenitev primerjanih osnov, bruto odpravnine, izvzetega dela, obdavčenega presežka in neto nakazila.
Po prejemu primerjajte izplačilo z obračunom. Če je obdavčeni del pozneje prikazan v letnem davčnem izračunu, ga preverite skupaj z drugimi dohodki. Pri napaki uporabite postopek ugovora na informativni izračun.
Odpravnina je enkratni prihodkovni dogodek. Smiselno jo je ločiti od redne pokojnine ter z njo načrtovati znane prehodne stroške in rezervo, namesto da iz višine enkratnega nakazila sklepate o trajnem mesečnem dohodku.
Pogosta vprašanja
Ali vsak zaposleni ob upokojitvi dobi 7.608,09 evra?
Ne. To je davčni limit za navedeno obdobje, ne univerzalna pravica. Pripadajoča višina je odvisna od zakona, kolektivne ureditve, osnove in pogojev zaposlitve.
Ali pri splošnem zakonskem izračunu uporabim zadnjo bruto plačo?
Uporabi se primerjava dveh trimesečnih povprečij, če ni drugačne kolektivne ureditve. Ureditev zadnje plače v javnem sektorju ima posebna pravila.
Koliko je obdavčenega pri odpravnini 9.000 evrov?
Pri polni upokojitvi in veljavni meji 7.608,09 evra znaša presežek 1.391,91 evra. Natančni neto zahteva obračun ustreznih prispevkov in dohodnine.
Ali lahko dobim novo odpravnino po ponovni zaposlitvi v pokoju?
Po splošnem pravilu ZDR-1 po ponovni zaposlitvi ob naslednjem prenehanju ni nove pravice do takšne odpravnine. Morebitno drugačno pogodbeno ureditev je treba preveriti posebej.
