Odpravnino ob redni odpovedi iz poslovnega razloga izračunate iz povprečne mesečne plače in trajanja zaposlitve pri delodajalcu. ZDR-1 uporablja tri količnike: petino, četrtino ali tretjino osnove za vsako leto dela. Pri tem se upošteva tudi delo pri pravnih prednikih. Izbira pravega količnika lahko spremeni rezultat za več tisoč evrov.
Za zaposlenega z osnovo 2.500 evrov in 12 leti zaposlitve znaša običajni zakonski izračun 7.500 evrov: 2.500 × 12 × 1/4. Da ta številka velja za konkreten primer, je treba preveriti razlog prenehanja, pravilno plačno osnovo, upoštevano obdobje, morebitne posebnosti kolektivne pogodbe in davčne pogoje. Spodnji izračuni so ponazoritve, preverjene po pravilih, veljavnih ob pripravi članka oktobra 2026.
Najprej preverite, kako se zaposlitev končuje
Ta prikaz obravnava redno odpoved delodajalca iz poslovnega razloga. Poslovni razlog je povezan s prenehanjem potreb po delu pod pogodbenimi pogoji zaradi okoliščin na strani delodajalca. Pri pregledu dokumentov zato najprej preberite razlog in način prenehanja pogodbe.
Sporazum o prenehanju zaposlitve, vaša običajna redna odpoved in delodajalčeva poslovna odpoved niso enaki postopki. Če vam podjetje predlaga podpis sporazuma, sam naziv izplačila »odpravnina« še ne pomeni, da imate pravico po tukaj prikazani formuli ali enako davčno obravnavo. Denarni dogovor preberite skupaj z dokumentom o prenehanju.
Iztek pogodbe za določen čas in upokojitev imata druga pravila. Ne izberite formule samo zato, ker se v vseh primerih uporablja beseda odpravnina. Prav tako iz pravilnega računskega zneska še ne sledi, da je bila odpoved zakonita.
Osnova je povprečna plača zadnjih treh mesecev pred odpovedjo
Zakon izhaja iz povprečne mesečne plače, ki ste jo prejeli ali bi jo prejeli, če bi delali, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Gre za plačo, ne za vsoto vseh nakazil na osebni račun. Prehrana, prevoz in druga povračila stroškov ne postanejo del osnove zgolj zato, ker so nakazana isti dan.
Predpostavimo tri pravilno ugotovljene bruto mesečne plače: 2.300, 2.500 in 2.700 evrov. Njihova vsota je 7.500 evrov, povprečje pa 2.500 evrov. Če bi namesto povprečja uporabili samo zadnjo plačo 2.700 evrov, bi pri 12 letih izračunali 8.100 evrov. Razlika 600 evrov bi nastala zaradi napačne izbire osnove.
Pri bolniški odsotnosti ali drugih posebnih okoliščinah ne vzemite brez preverjanja nižjega nakazila in ga obravnavajte kot polno primerljivo plačo. Zakonsko besedilo vsebuje tudi plačo, ki bi jo prejeli, če bi delali. Za tak primer zahtevajte pojasnilo uporabljene osnove in primerljiv obračun. Na plačilnih listah ločite še bruto plačo od neto po davku in prispevkih.
Količnik je odvisen od skupnega obdobja
Ob običajnem zakonskem izračunu uporabite naslednjo razvrstitev:
| Zaposlitev pri delodajalcu | Količnik za vsako leto dela |
|---|---|
| Več kot eno leto do vključno deset let | 1/5 osnove |
| Več kot deset let do vključno dvajset let | 1/4 osnove |
| Več kot dvajset let | 1/3 osnove |
Za obdobje do enega leta iz te določbe ne sledi odpravnina po prvi vrstici. Tabela tudi ne nadomesti ugodnejše veljavne ureditve, ki jo morate preveriti pri svojem delodajalcu.
Pomembno: količniki se ne uporabljajo postopno po davčnem načelu, kot da bi prvih deset let vedno računali s petino in naslednja leta s četrtino. Pri 12 letih uporabite četrtino osnove za vseh 12 let. Napačen račun 2.500 × 10 × 1/5 + 2.500 × 2 × 1/4 bi dal 6.250 evrov. Pravilen račun v našem primeru je 7.500 evrov, razlika pa 1.250 evrov.
Pri obdobju, ki vsebuje tudi mesece in dneve, preverite natančno upoštevano trajanje. Spodnje primerjave namenoma uporabljajo cela leta, da iz številk ne bi izpeljali pravila o samovoljnem zaokroževanju vseh dejanskih zaposlitev navzdol.
Primerjava z isto osnovo pri različnih letih
Naslednja tabela uporablja osnovo 2.500 evrov, običajno ureditev brez ugodnejših posebnih pravil in prikazana cela leta zaposlitve.
| Leta dela | Izračun | Zakonska ponazoritev |
|---|---|---|
| 8 | 2.500 × 8 × 1/5 | 4.000,00 EUR |
| 10 | 2.500 × 10 × 1/5 | 5.000,00 EUR |
| 11 | 2.500 × 11 × 1/4 | 6.875,00 EUR |
| 12 | 2.500 × 12 × 1/4 | 7.500,00 EUR |
| 20 | 2.500 × 20 × 1/4 | 12.500,00 EUR |
| 21 | 2.500 × 21 × 1/3 | 17.500,00 EUR |
Preskok iz desetega v enajsto leto v tej primerjavi pomeni 1.875 evrov višjo odpravnino. Pri prehodu iz dvajsetih v enaindvajset let je razlika 5.000 evrov. Razlog je sprememba količnika za celotno upoštevano obdobje, ne dodatna nagrada za eno leto.
Za lastno kontrolo zato najprej določite obdobje, nato izberite vrstico in šele nato množite. Če je osnova 2.500 evrov in količnik četrtina, predstavlja eno leto 625 evrov odpravnine. Dvanajst takih deležev da 7.500 evrov.
Doba pri pravnih prednikih in najvišji znesek
V upoštevano delo spada tudi delo pri pravnih prednikih delodajalca. Če je devet let pri sedanjem delodajalcu povezano s tremi leti pri njegovem pravnem predniku, je v ustrezno ugotovljenem primeru skupno obdobje 12 let. Samo uporaba devetih let bi ob naši osnovi dala 4.500 evrov; to bi bilo 3.000 evrov manj od prikazanega dvanajstletnega računa.
Nasprotno pa štiri leta pri povsem nepovezanem prejšnjem delodajalcu ne pomenijo avtomatično dodatnih štirih let za ta izračun. Potrebujete podlago, zakaj se določeno obdobje upošteva. Pripravite pogodbe, podatke o spremembah delodajalca in dokumentacijo o morebitnem pravnem nasledstvu.
ZDR-1 omejuje višino na desetkratnik vaše osnove, če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ne določa drugače. Pri osnovi 2.500 evrov je tak običajni strop 25.000 evrov. Pri 33 letih bi množitev s tretjino dala 27.500 evrov, vendar bi ob navedeni predpostavki uporabili omejitev 25.000 evrov.
Delovnopravni strop in davčna meja sta različna
Davčno ugodnejša obravnava poslovne odpravnine je vezana na zakonsko določeno višino in dodatno omejena na deset povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Prva primerjava je torej z vašo zakonito odpravnino, druga z državnim davčnim limitom. Višji drugi limit ni dovoljenje, da bi vsak dogovorjeni znesek postal neobdavčen.
Za naš običajni primer predpostavimo prvo takšno odpravnino pri delodajalcu, nepovezanost delavca in delodajalca ter izpolnjene vse pogoje ugodnejše obravnave. Zakonskih 7.500 evrov je pod državnim limitom. Pod temi predpostavkami je 7.500 evrov tudi izplačilo brez dohodnine in prispevkov.
Če ustrezna kolektivna ureditev zagotovi 9.000 evrov, zakonski račun v primeru pa ostaja 7.500 evrov, je dodatnih 1.500 evrov predmet ločenega davčnega obračuna. Ne predpostavljajte, da je vseh 9.000 evrov neobdavčenih zgolj zato, ker je pod desetimi slovenskimi povprečnimi plačami. Pri naslednji odpravnini po ponovni zaposlitvi pri istem ali povezanem delodajalcu veljajo posebne omejitve izvzema.
Morebitni obdavčeni del vpliva na izračun letne dohodnine. Obračun hranite, da lahko pozneje preverite podatke in po potrebi uporabite postopek ugovora na informativni izračun.
Nova ponudba zaposlitve lahko spremeni pravico
Če delodajalec ob odpovedi ponudi novo pogodbo za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, ne uporabite formule brez dodatne presoje. ZDR-1 določa primere, ko pravice do odpravnine ni ob sprejemu take ponudbe, pa tudi ob zavrnitvi ustrezne zaposlitve za nedoločen čas.
Ustreznost je zakonsko vprašanje. Preverjajo se zahtevana vrsta in raven izobrazbe, delovni čas ter oddaljenost delovnega mesta. Pri sprejemu neustrezne nove zaposlitve je možen dogovor o sorazmernem delu odpravnine. Davčna obravnava takega prejemka se ne prenese avtomatično iz običajne odpravnine ob dejanskem koncu zaposlitve.
Kaj mora biti razvidno iz končnega obračuna
Pripravite kratek kontrolni list: razlog odpovedi, tri plače za osnovo, upoštevano trajanje, količnik, morebitni strop, dodatno pravico in davčni obračun. Plačilo zadnje plače, povračilo stroškov in odpravnino vodite ločeno, četudi jih prejmete z enim nakazilom.
Odpravnina se praviloma izplača ob prenehanju pogodbe, če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ne določa drugače. Ne zamenjajte tega datuma z datumom vročitve odpovedi. Če je sporna sama zakonitost odpovedi, velja za sodno varstvo poseben 30-dnevni rok; računovodsko pojasnjevanje zneska ga ne podaljša. Denarna terjatev za neizplačano odpravnino je ločeno vprašanje, ki ga je mogoče uveljavljati neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.
Pogosta vprašanja
Ali se pri 12 letih prvih deset let računa s petino osnove?
Ne. Pri običajnem zakonskem izračunu za več kot deset do dvajset let se četrtina osnove uporabi za vsako upoštevano leto. Pri osnovi 2.500 evrov in 12 letih je rezultat 7.500 evrov.
Ali je osnova zadnje neto nakazilo na račun?
Ne. Izhodišče je povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev pred odpovedjo oziroma plača, ki bi jo prejeli, če bi delali. Povračila stroškov in neto nakazilo niso ista stvar kot bruto plačna osnova.
Ali se šteje tudi zaposlitev pred spremembo podjetja?
Šteje se delo pri pravnih prednikih delodajalca. Pri spremembi podjetja zato preverite pravno nasledstvo in podatke o obdobjih, namesto da bi vse prejšnje zaposlitve samodejno vključili ali izključili.
Ali je vsaka odpravnina brez davka?
Ne. Preveriti je treba zakonsko višino, državni limit, vrsto prenehanja in posebne omejitve. Ugodnejša kolektivna pravica lahko zagotavlja višje izplačilo, katerega presežni del je obdavčen.
