Odpravnina ob izteku pogodbe za določen čas: izračun in izjeme

Odpravnina za določen čas je ob običajnem izteku pogodbe praviloma določena kot petina plačne osnove za pogodbo, ki traja eno leto ali manj. Pri daljšem obdobju se znesek poveča sorazmerno za mesece nad prvim letom. Pravica ima izjeme, davčno obravnavo pa je treba preveriti ločeno od samega izračuna.

Če je pravilna osnova 2.400 evrov, znaša odpravnina za šestmesečno pogodbo 480 evrov. Pri pogodbi za 18 mesecev je izračun 720 evrov. Spodnji primeri predpostavljajo polni delovni čas, običajen iztek, izpolnjene zakonske pogoje in odsotnost ugodnejše posebne ureditve. Pravila so preverjena oktobra 2026.

Najprej ločite iztek od drugih načinov prenehanja

Pogodba za določen čas lahko preneha ob dogovorjenem datumu, po opravljenem dogovorjenem delu ali ko preneha razlog, zaradi katerega je bila sklenjena. Pri takšnem izteku ni odpovednega roka. Datum v pogodbi je zato pomemben za načrtovanje prihodkov in urejanje naslednje zaposlitve.

Predčasni sporazum ni enak običajnemu izteku. Tudi redna odpoved delodajalca pred iztekom je drug način prenehanja, pri katerem lahko pridejo v poštev druga pravila. Formule ne izbirajte samo po naslovu prvotne pogodbe.

Če dokument vsebuje besedi »sporazumno prenehanje«, preberite celotno vsebino pred podpisom. Dogovorjeno nakazilo še ne dokazuje, da gre za zakonsko odpravnino ob izteku ali da je izplačilo neobdavčeno. Smiselno je zapisati, na kateri podlagi se izplača in kako je izračunano.

Katere pogodbe so izključene

Pravica po 79. členu ZDR-1 ne velja pri nadomeščanju začasno odsotnega delavca, sezonskem delu, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, javnih delih in zaposlitvi zaradi vključitve v zakonske ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

Pri sezonskem delu sta pomembna razlog in trajanje. Običajna dvomesečna pogodba za začasno povečan obseg dela ni avtomatično enaka sezonski izjemi. Prav tako odsotnost odpravnine pri nadomeščanju ne pomeni, da so vse kratke pogodbe brez te pravice.

Za pregled pripravite pogodbo, morebitne dodatke in dokazila o dejanskem obdobju zaposlitve. Razlaga »pogodba je bila kratka« je presplošna. Iz nje še ne izveste, katera izjema naj bi veljala za vaš primer.

Kako določite plačno osnovo

Osnova je povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe. Pri zaposlitvi, krajši od treh mesecev, zato ni smiselno vnašati izmišljenih manjkajočih plač.

Ponazoritveni primer uporablja tri pravilno določene bruto mesečne plače:

Obdobje	Bruto plača v primeru
Prvi mesec	2.300 EUR
Drugi mesec	2.400 EUR
Tretji mesec	2.500 EUR
Vsota	7.200 EUR
Povprečje	2.400 EUR

Osnova je 7.200 ÷ 3 = 2.400 evrov. Zneskov prevoza, prehrane ali drugih povračil ne prištejte samo zato, ker jih podjetje nakaže skupaj s plačo. Bruto plačo preverite na obračunu, namesto da povprečite celotna bančna nakazila.

Pri krajšem delovnem času, spremembah ur ali posebnih obdobjih odsotnosti zahtevajte pojasnilo uporabljene osnove in morebitne sorazmernosti. Spodnjih številk za polni čas ne preslikajte neposredno na takšno zaposlitev.

Za eno leto ali manj se petina ne zmanjšuje po mesecih

Petina osnove v našem primeru je:

2.400 × 1/5 = 480 evrov.

Če so izpolnjeni pogoji, je osnovni znesek pri šestmesečni in dvanajstmesečni pogodbi enak. Pri šestih mesecih ga ne zmanjšate še za polovico na 240 evrov. Prav tako ni treba čakati, da zaposlitev preseže eno leto, da bi se pravica sploh pojavila.

To razlikovanje pomaga pri finančnem načrtu. Če v preglednico vnesete 40 evrov za vsak od prvih šestih mesecev, pridete do 240 evrov, kar ne sledi prikazanemu pravilu. Najprej določite petino in šele pri obdobju nad enim letom dodajte ustrezni sorazmerni del.

Izjeme ostanejo pomembne tudi pri matematično pravilni petini. Šest mesecev nadomeščanja začasno odsotnega zaposlenega ni enak primer kot šest mesecev običajne začasne potrebe po delu.

Primer za 18 mesecev: dodatnih 240 evrov

Pri daljši pogodbi se petina poveča za sorazmerni del za vsak mesec nad prvim letom. Mesečni delež osnovne odpravnine je v primeru:

480 ÷ 12 = 40 evrov.

Pogodba traja 18 mesecev, torej šest mesecev nad prvim letom. Dodatek je 6 × 40 = 240 evrov, skupaj pa:

480 + 240 = 720 evrov.

Izračun 480 + 6 × 480 = 3.360 evrov bi dodatne mesece obravnaval kot cela dodatna leta. Razlika do pravilne ponazoritve je 2.640 evrov. Beseda »sorazmerni« zato bistveno vpliva na rezultat.

Celotno obdobje v primeru	Osnovni znesek	Dodatek	Skupaj
6 mesecev	480 EUR	0 EUR	480 EUR
12 mesecev	480 EUR	0 EUR	480 EUR
15 mesecev	480 EUR	120 EUR	600 EUR
18 mesecev	480 EUR	240 EUR	720 EUR
24 mesecev	480 EUR	480 EUR	960 EUR

Tabela predpostavlja nespremenjeno pravilno osnovo in natančno navedene mesece. Ne rešuje zaokroževanja nepopolnega meseca ali zakonitosti dolžine posamezne pogodbe.

Kaj se zgodi pri neprekinjenih zaporednih pogodbah

Pri istem delodajalcu lahko po prvi pogodbi neprekinjeno nadaljujete delo po naslednji pogodbi za določen čas. V takšnem primeru se odpravnina izplača ob prenehanju zadnje pogodbe za celotno neprekinjeno obdobje.

Predpostavimo dve pogodbi za šest mesecev in nato še eno za šest mesecev, brez prekinitve in brez zakonskih izjem. Skupaj je to 18 mesecev. Ob enaki končni osnovi 2.400 evrov je ponazoritveni skupni izračun 720 evrov, ne tri ločene odpravnine po 480 evrov.

Zapišite začetke in konce pogodb ter preverite, ali je bila zaposlitev res neprekinjena. V davčnem delu posebej razlikujte takšno skupno izplačilo od nove odpravnine po že zaključenem in izplačanem prejšnjem zaposlitvenem obdobju. Besedna zveza »nova pogodba« brez časovnice ni dovolj za pravilen obračun.

Ponudba zaposlitve za nedoločen čas lahko spremeni pravico

Če pri istem delodajalcu sklenete pogodbo za nedoločen čas ali na tej podlagi nadaljujete delo, odpravnina za predhodni določen čas po tej ureditvi ne pripada. Pomembna je tudi zavrnitev ponujene pogodbe za nedoločen čas za ustrezno delo po poteku pogodbe.

Ponudbo zato preberite glede trajanja, dela in pogojev. Ponudba nove pogodbe za določen čas ni že sama po sebi ponudba za nedoločen čas. Odločitev dokumentirajte in ne sklepajte zgolj iz ustnega stavka, da vam podjetje »ponuja nadaljevanje«.

Zakonski znesek in neobdavčeni znesek sta dve preverjanji

FURS določa poseben davčni izvzem do zakonsko pripadajoče višine, omejen tudi s tremi povprečnimi mesečnimi plačami zaposlenih v Sloveniji. To ni pravilo, da lahko vsak zaposleni brez davka dobi tri povprečne plače.

Pri prvi ustrezni odpravnini nepovezanemu delavcu iz primera za 18 mesecev je zakonskih 720 evrov ob izpolnjenih vseh davčnih pogojih lahko izplačanih brez dohodnine in prispevkov. V tem omejenem primeru bruto in neto znesek sovpadata.

Če veljavna ugodnejša ureditev določa izplačilo 1.000 evrov, znaša presežek nad prikazano zakonsko višino 280 evrov. Dejstvo, da je skupno izplačilo pod državnim limitom, tega presežka samo po sebi ne izvzame iz obdavčitve. Neto zneska zato ne določite kar kot 1.000 evrov.

Posebne omejitve veljajo tudi za naslednje odpravnine pri istem ali povezanem delodajalcu ter izplačila povezanemu delavcu. Zahtevajte ločen prikaz zakonske pravice, izvzetega dela in obdavčenega dela. Pri osebnem proračunu se opirajte na preverjeni neto izplačljivi znesek.

Kaj preveriti ob zadnjem obračunu

Primerjajte pet podatkov: razlog prenehanja, razlog sklenitve pogodbe, neprekinjeno trajanje, plačno osnovo in morebitno ponudbo za nedoločen čas. Nato preverite izračun ter davčni prikaz. Pri roku izplačila upoštevajte veljavno ureditev in kolektivno pogodbo, ne avtomatično dneva prejemanja običajne plače.

Odpravnino v domačem proračunu vodite ločeno od zadnje plače, povračil in regresa. Koristen je pregled letne dohodninske lestvice, za razumevanje davčnih učinkov obdavčenih delov izplačil. Za razlikovanje bruto postavk uporabite pojasnila o vzdrževanih družinskih članih in plačnih olajšavah.

Če obračun ni jasen, zahtevajte pisno razčlenitev. Začnite s konkretno številko, na primer: »Pri osnovi 2.400 evrov in 18 mesecih pričakujem izračun 480 + 240 evrov; prosim za pojasnilo razlike.« Tako boste lažje ugotovili, ali je sporna osnova, obdobje, izjema ali davčni odtegljaj.