Višina bolniškega nadomestila je odvisna od razloga odsotnosti, plačne osnove, obdobja in tega, v čigavo breme se obračuna. Pri običajni bolezni je zakonsko nadomestilo v breme delodajalca 80 odstotkov plače preteklega meseca za polni delovni čas. Pri nadomestilu v breme ZZZS se praviloma uporablja osnova iz preteklega koledarskega leta.
Zato stavek »bolniška je 80 odstotkov plače« ni dovolj za preverjanje obračuna. Enak odstotek se lahko uporabi na različnih osnovah, končno nakazilo pa vključuje tudi davke, prispevke in morebitna povračila stroškov. Spodnji prikaz obravnava zaposlenega v Sloveniji po pravilih, preverjenih oktobra 2026.
Kdo krije nadomestilo in kdo ga nakaže
Pri običajni bolezni ali poškodbi zunaj dela delodajalec praviloma krije prvih 30 delovnih dni posamezne odsotnosti, od 31. delovnega dne pa gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri bolezni in poškodbi zunaj dela velja tudi letna omejitev delodajalčevega bremena 80 delovnih dni.
»V breme ZZZS« ne pomeni, da zaposleni vedno prejme ločeno nakazilo neposredno od zavoda. Zaposlenemu ga praviloma izplača delodajalec, nato uveljavlja povračilo pri ZZZS. Na plačnem obračunu je zato lahko vse prikazano skupaj, čeprav strošek različnih ur nosita različna zavezanca.
Izjeme lahko nadomestilo prenesejo na ZZZS prej. Med njimi je zakonsko določena ponovitev iste bolezni oziroma poškodbe po kratki prekinitvi. Nega ožjega družinskega člana pa ima ob izpolnjenih pogojih drugačno izhodišče in gre v breme ZZZS od prvega delovnega dne.
Za preverjanje običajne bolezni zato pripravite časovnico odsotnosti in podatek o že izkoriščenih delovnih dnevih v letu. Ne sklepajte, da se mora vseh 30 dni v vsakem primeru začeti šteti povsem na novo.
Delovni dnevi niso koledarski dnevi
Delovni dnevi in ure so pomembni za obračun obveznosti zaposlenega ter prehod bremena. Koledarski dnevi imajo drugačno vlogo pri časovnem spreminjanju odmernega odstotka v breme ZZZS.
Če delate od ponedeljka do petka, mesec običajno nima 30 delovnih dni. Iz tega sledi, da 31. koledarski dan odsotnosti ni nujno tudi 31. delovni dan. Pri izmenskem delu je treba upoštevati dejanski razpored.
Prav tako prehod na višji odstotek po prvih 90 koledarskih dneh izplačevanja v breme ZZZS ni isto kot prehod bremena po 30 delovnih dneh. Če oba praga v preglednici vodite v enem stolpcu brez označene vrste dni, lahko napačno določite plačnika in odstotek.
Kratka običajna bolezen: primer za 80 ur
Predpostavimo zaposlenega s polnim delovnim časom, brez ugodnejšega posebnega pravila. Pravilno ugotovljena osnova iz preteklega meseca za prikaz je 2.640 evrov bruto, urna osnova pa 15 evrov. Obračunski mesec ima 176 ur: 96 ur dejanskega dela in 80 ur običajne bolezni v breme delodajalca.
Račun nadomestila je:
15 × 80 % × 80 ur = 960 evrov bruto.
Plača za 96 opravljenih ur v poenostavljenem primeru znaša 96 × 15 = 1.440 evrov bruto. Skupni bruto seštevek obeh postavk je 2.400 evrov.
| Postavka v ponazoritvi | Ure | Urni znesek | Bruto |
|---|---|---|---|
| Opravljeno delo | 96 | 15 EUR | 1.440 EUR |
| Običajna bolezen | 80 | 12 EUR | 960 EUR |
| Skupaj | 176 | — | 2.400 EUR |
Če bi bile vse ure opravljeno delo po isti urni postavki, bi znesek znašal 2.640 evrov. Bruto razlika v primeru je 240 evrov. To ni avtomatično enaka razlika v neto nakazilu.
Zakaj osnova v breme ZZZS ni nujno zadnja plača
Pri ZZZS je osnova praviloma vezana na plače in ustrezna nadomestila, izplačana v koledarskem letu pred začetkom zadržanosti. Če se nova odsotnost začne leta 2026, je običajno relevantno leto 2025, ne samo zadnji mesec 2026.
Pri izračunu je pomembno tudi ustrezno število ur. Predpostavimo, da pravilno določeni upoštevani prejemki iz preteklega leta znašajo 29.120 evrov, pripadajoče upoštevane ure pa 2.080. Urna osnova je:
29.120 ÷ 2.080 = 14 evrov.
Ta ponazoritvena osnova je evro nižja od 15 evrov iz kratke bolniške. Pri 80 urah in 80 odstotkih bi nadomestilo v breme ZZZS znašalo 896 evrov bruto. Enak odstotek zato prinese 64 evrov manj kot prikaz z osnovo 15 evrov.
Primer predpostavlja pravilno določene letne podatke, brez potrebne dodatne valorizacije in brez omejitev, ki bi znesek spremenile. Dejanske osnove ne izračunajte s preprostim deljenjem bančnih nakazil, v katerih so pomešane različne vrste prejemkov.
Odstotki se razlikujejo glede na razlog
Za običajne zavarovance preglednica ZZZS med drugim določa naslednje odmerne odstotke nadomestila v breme zdravstvenega zavarovanja:
| Razlog | Prvih 90 koledarskih dni v breme ZZZS | Po tem obdobju |
|---|---|---|
| Bolezen | 80 % | 90 % |
| Poškodba zunaj dela | 70 % | 80 % |
| Poklicna bolezen ali poškodba pri delu | 100 % | 100 % |
| Nega | 80 % | 80 % |
To je pregled izbranih razlogov, ne popoln seznam vseh zavarovalnih položajev. Za posebne skupine zavarovancev veljajo tudi drugačna pravila. Odstotka za poškodbo zunaj dela ne uporabite samodejno pri poškodbi pri delu.
Pri isti urni osnovi 14 evrov in 80 upravičenih urah je 80-odstotni znesek 896 evrov, 90-odstotni pa 1.008 evrov. Zvišanje je 112 evrov bruto. Pri 70 odstotkih bi znašal 784 evrov, pri 100 odstotkih pa 1.120 evrov.
Navedene številke primerjajo enako število ur in osnovo. Ne napovedujejo dejanskega naslednjega mesečnega nakazila, saj se lahko razlikujejo fond ur, delna odsotnost in druge postavke obračuna.
Pri dolgi odsotnosti preverite valorizacijo
Če ista odsotnost traja več let, se osnova ne zamenja avtomatično z najnovejšo plačo zaposlenega. Pomembno je leto osnove in morebitna zakonska uskladitev.
ZZZS pojasnjuje, da se valorizacija uporablja, kadar je osnova najmanj iz predpreteklega koledarskega leta glede na obdobje zadržanosti. Uskladitev se opravi 1. marca po predpisanih količnikih. Višja plača sodelavcev ali sprememba vaše pogodbene plače zato sama po sebi ne potrdi nove osnove.
Pri dolgotrajni odsotnosti od računovodstva zahtevajte leto osnove, vključene prejemke, ure in uporabljeni količnik. Če ste v preteklem letu delali samo del leta ali niste imeli ustrezne plače, veljajo posebnosti ugotavljanja osnove; ničelnih mesecev ne vnašajte na pamet.
Nadomestilo ima spodnje in zgornje omejitve
Pri nadomestilu v breme ZZZS se poleg odstotka preverijo zakonske omejitve. Zgornja meja je povezana tudi s plačo, ki bi jo prejeli, če bi delali, oziroma z ustrezno zavarovalno osnovo. Obstaja še najvišja omejitev v višini dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji.
Spodnja omejitev je praviloma povezana s 60 odstotki minimalne plače, ob določenih nižjih zavarovalnih osnovah pa velja posebnost. To ni zagotovljeno neto nakazilo za vsak obseg odsotnosti.
Pri delni bolniški, krajšem času ali samo nekaj urah v mesecu je treba omejitve pravilno preračunati. Mesečnega limita ne dodajte kot pavšal k nadomestilu za deset dni. V zgornjih primerih predpostavljamo, da pravilno preverjene omejitve ne spremenijo izračunov.
Zakaj se nakazilo spremeni tudi zaradi povračil
Prehrana in prevoz sta ločena od bolniškega nadomestila. Njuna upravičena višina se ugotavlja po veljavnih pravilih in dejanskih okoliščinah prisotnosti.
Ponazoritveno predpostavimo 22 delovnih dni, od tega deset dni bolezni in 12 dni prisotnosti. Če veljavna ureditev določa prehrano 8 evrov samo za dan prisotnosti, je znesek 12 × 8 = 96 evrov, namesto 176 evrov za vseh 22 dni.
Razlika 80 evrov je ločena od prej izračunane bruto razlike 240 evrov. Pri prevozu preverite način povračila; dnevno povračilo, mesečna vozovnica in posebne okoliščine se ne obračunajo nujno enako. Izpada prehrane in prevoza ne predstavljajte kot znižanja samega odmernega odstotka.
Od bruto plače in nadomestil se obračunajo ustrezni prispevki ter akontacija dohodnine. Pri razumevanju davčnega dela pomagata letna dohodninska lestvica in razlaga družinskih olajšav.
eBOL in pregled obračuna
Z osebnim zdravnikom se pravočasno dogovorite za izdajo elektronskega bolniškega lista. Izdaja ni samodejna samo zato, ker odsotnost traja. Preverite pravilen razlog in obdobje; zaposleni lahko svoje podatke preveri tudi v zVEM.
Na obračunu primerjajte ure dela, ure odsotnosti, razlog, osnovo, odstotek in označeno breme. Nato preverite bruto seštevek, odtegljaje ter ločena povračila. Če se ne ujemajo, pošljite konkretno vprašanje s sporno postavko in obdobjem.
Za domači proračun uporabite potrjeni neto znesek z obračuna. Odstotek bolniške je koristen začetek izračuna, sam po sebi pa še ne pove, koliko denarja boste prejeli na račun.
Pogosta vprašanja
Ali je bolniška vedno 80 odstotkov zadnje plače?
Ne. Pomembni so razlog, breme, obdobje in osnova. Pri ZZZS se praviloma uporabi osnova iz preteklega koledarskega leta, odstotki pa se razlikujejo.
Ali ZZZS pri običajni bolezni prevzame breme že po 30 koledarskih dneh?
Splošno pravilo uporablja 30 delovnih dni in prehod od 31. delovnega dne. Zakonske izjeme lahko določajo zgodnejši prehod.
Ali se pri bolezni po prvih 90 dneh v breme ZZZS odstotek zniža?
Pri običajni bolezni se po prvih 90 koledarskih dneh izplačevanja v breme ZZZS zviša z 80 na 90 odstotkov. Preveriti je treba pravilno štetje obdobja.
Ali bruto nadomestilo pomeni končno nakazilo?
Ne. Končni znesek je odvisen tudi od prispevkov, dohodnine, drugih obračunanih prejemkov in upravičenih povračil stroškov.
