Ponudba za deset evrov na uro še ne pove, koliko denarja boste dobili na račun. Pri študentskem delu morate razlikovati med bruto zaslužkom, prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter morebitno akontacijo dohodnine. Pomembno je tudi, ali znesek na oglasu pomeni bruto ali ocenjeni neto. Brez tega primerjava dveh del hitro postane napačna.
Spodnji izračuni so izmišljeni prikazi za slovenskega davčnega rezidenta, ki dela prek veljavne študentske napotnice in je vključen v običajno slovensko zavarovanje. Pravila in zneski so preverjeni za leto 2026. Ne vključujejo drugih prejemkov, bonitet ali posebej uveljavljenih dejanskih stroškov. Odbitek ob nakazilu in končna letna dohodnina sta ločeni vprašanji.
Najprej razjasnite postavko in pogoje dela
Od 5. februarja 2026 znaša najnižja bruto urna postavka za študentsko delo 8,98 €. Velja za delo, opravljeno od tega dne dalje. Za starejše obračunsko obdobje zato ne prepisujte nove postavke brez preverjanja. Pri pogovoru o plačilu si poleg višine postavke zapišite predvidene ure, naloge in rok izplačila.
Pred začetkom potrebujete ustrezno potrjeno napotnico. Upravičenost do dela je vezana na predpisani status in druge pogoje; oseba ne sme biti zaposlena ali v evidenci brezposelnih. Delodajalec vodi dnevno evidenco opravljenih ur. Vaš lastni zapis začetka, konca in dogovorjenih odmorov pomaga primerjati obračun z dejanskim delom.
Praktičen dogovor naj bo razumljiv obema stranema. Če oglas navaja 10 € neto, zahtevajte pojasnilo, kateri bruto znesek mu ustreza in ali ocena vključuje akontacijo. Vprašajte tudi, ali pričakovano izplačilo vsebuje dodatke ali povračila. Fotografija oglasa sama ne razloži vseh predpostavk, zato pomembne odgovore shranite skupaj z dogovorom.
Zakaj 15,5 % ne pomeni odbitka od celotnega bruto
Prispevek dijaka ali študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se obračuna po stopnji 15,5 % od bruto zneska, zmanjšanega za 10 %. Pri tem običajnem obračunu je dejanski odbitek 13,95 % bruto zaslužka: 90 % × 15,5 % = 13,95 %.
Če bi za prispevek od bruto 1.000 € neposredno odšteli 155 €, bi odbitek precenili. Osnova za prispevek je 900 €, prispevek pa 139,50 €. Po njem ostane 860,50 €, vendar to še ni nujno dejanski znesek nakazila, saj lahko sledi akontacija dohodnine.
Prispevki in dajatve, ki jih za takšno delo dodatno nosi izplačevalec oziroma jih posrednik zaračuna delodajalcu, niso isti odbitki kot študentov prispevek. Skupni račun delodajalca je zato višji od študentovega bruto zaslužka. Pri pregledu obračuna ne odštevajte vseh postavk delodajalčevega računa še enkrat od svojega plačila.
Primer: manjše izplačilo brez akontacije
Predpostavimo, da 22-letna študentka, slovenska rezidentka z ustreznim statusom, opravi 30 ur po 10 € bruto. Posamezen dohodek znaša 300 €. Izpolnjuje pogoje, pri katerih se za posamezen dohodek do vključno 400 € akontacija dohodnine ne obračuna.
| Postavka | Izračun | Znesek |
|---|---|---|
| Bruto zaslužek | 30 × 10 € | 300,00 € |
| Osnova za prispevek | 300 × 90 % | 270,00 € |
| Prispevek študentke | 270 × 15,5 % | 41,85 € |
| Akontacija v tem primeru | Izpolnjena izjema | 0,00 € |
| Nakazilo | 300 − 41,85 | 258,15 € |
Na vsako opravljeno uro tako prejme 8,605 € pred zaokroževanjem urnega prikaza. Na oglasu bi lahko videla približno 8,61 € neto. Za preverjanje skupnega nakazila uporabljajte celoten obračun, ker množenje že zaokrožene urne ocene z urami lahko povzroči nekaj centov razlike.
Znesek 258,15 € je v tem primeru dejansko medletno nakazilo. Iz tega ne morete sklepati, da je celoten letni zaslužek dokončno oproščen dohodnine. Če študentka pozneje prejme še druga izplačila ali dohodke, se njen letni davčni položaj spremeni.
Primer: bruto 1.000 € in akontacija dohodnine
Drugi izmišljeni obračun zajema 100 ur po 10 € bruto v enem izplačilu. Bruto dohodek znaša 1.000 €. Za ta primer ne velja izjema za posamezen dohodek do 400 €. Davčno osnovo zmanjšata študentov obvezni prispevek in 10 % normiranih stroškov; od preostale osnove se obračuna 25 % akontacije.
| Postavka | Znesek |
|---|---|
| Bruto zaslužek | 1.000,00 € |
| Prispevek: 900 × 15,5 % | 139,50 € |
| Normirani stroški: 1.000 × 10 % | 100,00 € |
| Davčna osnova: 1.000 − 139,50 − 100 | 760,50 € |
| Akontacija: 760,50 × 25 %, zaokroženo | 190,13 € |
| Nakazilo: 1.000 − 139,50 − 190,13 | 670,37 € |
Normirani stroški v tabeli so davčno zmanjšanje osnove. Študent jih ne plača posredniku, zato se 100 € ne odšteje še od nakazila. Prav tako 25 % akontacije v tem primeru ni 250 €, ker se stopnja uporablja na zmanjšano davčno osnovo, ne neposredno na bruto.
Razlika med 860,50 € po prispevku in 670,37 € nakazila je akontacija 190,13 €. Pri pripravi mesečnega proračuna upoštevajte dejansko nakazilo. Prihodnjega vračila ne obravnavajte kot denarja, ki je že na voljo za najemnino ali nakup računalnika.
Kaj v resnici pomeni meja 400 €
Meja zadeva posamezen dohodek upravičenega rezidenta in obračun akontacije. Pogoji so povezani tudi s starostjo in statusom. Posebna študentska olajšava praviloma velja do dopolnjenega 26. leta; za določene študente po tej starosti obstaja izjema ob pravočasnem vpisu, z omejitvijo trajanja dodiplomskega oziroma podiplomskega študija.
Starost 26 let sama po sebi ne pomeni splošne prepovedi študentskega dela. Lahko pa spremeni davčno obravnavo. Pred izplačilom preverite svoj konkretni status pri posredniku. Obračuna drugega študenta ne uporabljajte kot dokaz, da boste prejeli enak delež bruto zneska.
Izplačilo brez akontacije ne izniči obveznosti prispevka. Prav tako ni primerno umetno prirejati obračunov samo zaradi praga. Vodite dejanske ure in resnične dohodke. Za načrtovanje potrebujete pregled vseh nakazil skozi leto, tudi kadar pri posameznem ni bilo odtegnjenega davka.
Letna olajšava in družinski dogovor
Posebna osebna olajšava za upravičene študente za leto 2026 znaša 3.886,35 €. Znižuje davčno osnovo iz ustreznega študentskega dela, ne pomeni izplačila tega zneska. Splošna olajšava je drugo vprašanje in je med drugim odvisna od tega, ali vas drug rezident uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana.
Za odločitev v družini primerjajte dejanske letne podatke študenta in staršev. Seštejte bruto izplačila, prispevke in odtegnjene akontacije ter preverite obdobja statusa. Primerjava samo študentovega nakazila lahko spregleda učinek pri staršu. Univerzalna meja »toliko lahko vsak študent zasluži brez davka« zato ni ustrezna za vse.
Akontacija se pri rezidentu upošteva pri letni odmeri. Možno vračilo ali doplačilo je odvisno od celotnega izračuna. Ko prejmete informativni izračun, ga primerjajte s svojimi dokazili; preverite tudi pravočasno uveljavljanje dejanskih stroškov prevoza in nočitve, če za to izpolnjujete pogoje.
Uporaben pregled pred sprejemom dela
Primerjajte dve ponudbi na isti osnovi: bruto postavka, pričakovane ure, ocenjeni odbitki in realni stroški prihoda. Če prva ponuja 10 € bruto za 30 ur in druga za enako delo 10,50 € bruto, je razlika bruto 15 €. V primerljivem primeru brez akontacije znaša razlika po prispevku približno 12,91 €, ne celih 15 €.
Upoštevajte tudi čas poti in razpored. Delo z višjo urno postavko lahko pomeni več neplačanega časa na poti. Za svojo odločitev izračunajte razmerje med razpoložljivim zaslužkom po dejanskih stroških in skupnim časom, ki ga delo zahteva. To je vaša primerjalna ocena; ne spreminja predpisane bruto urne postavke.
Po nakazilu označite, katere ure so bile plačane, in shranite obračun. Pregled denarja dopolnjuje članek o upravljanju osebnega proračuna. Za razporeditev prejemkov skozi mesec preberite tudi načrtovanje porabe in prihrankov.
Pogosta vprašanja
Ali je najnižja postavka 8,98 € neto?
Ne. Od 5. februarja 2026 je 8,98 € najnižja bruto urna postavka. Neto nakazilo je odvisno od prispevka, morebitne akontacije in konkretnega obračuna.
Zakaj mi odštejejo 13,95 %, če je prispevek 15,5 %?
Stopnja 15,5 % se pri običajnem študentskem obračunu uporablja na 90 % bruto zneska. Zmnožek je 13,95 % celotnega bruto zaslužka.
Ali dohodek do 400 € pomeni, da ni davka?
Ob izpolnjenih pogojih pri posameznem dohodku do 400 € ni akontacije. Prispevek ostane, končna letna dohodnina rezidenta pa se presoja ločeno.
Ali dobim odtegnjeno akontacijo vedno nazaj?
Ne. Pri letni odmeri se upoštevajo dohodki, dovoljene olajšave in že plačane akontacije. Končni rezultat je lahko vračilo, doplačilo ali poravnana obveznost.
