Družinska pokojnina pripada otrokom umrlega zavarovanca ali upokojenca in pod dodatnimi pogoji drugim družinskim članom. Za odmero v letu 2026 znaša skupna pokojnina za enega upravičenca 75 odstotkov osnove, za dva 85 odstotkov, za tri ali več pa 95 odstotkov. Ti odstotki praviloma določajo skupni znesek za delitev, ne zneska za vsakega otroka posebej.
Najprej je treba preveriti pogoje na strani umrlega in vsakega preživelega člana. Nato se določita osnova in način delitve. Šolanje, starost, zaposlitev in spremembe števila upravičencev lahko vplivajo na nadaljnje izplačevanje. Pravila in podatki v članku so preverjeni za 8. oktober 2026; primeri prikazujejo odmero, ne zagotovljenega neto nakazila posamezni družini.
Pravica po umrlem in pravica družinskega člana
Smrt starša sama po sebi še ne določi višine pokojnine. ZPIZ preveri, ali je umrli izpolnjeval zakonske pogoje za ustrezno pokojnino oziroma je že užival pravico, na podlagi katere lahko nastane družinska pokojnina. Pri smrti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni velja posebna izjema glede zahtevane pokojninske dobe.
Na drugi strani mora pogoje izpolnjevati tudi otrok ali drug družinski član. Otrokova pravica ni enaka pravici preživelega zakonca. Zakonec uveljavlja vdovsko pokojnino, pri skupni odmeri z otroki pa se obe pravici povežeta. Lastništvo stanovanja, dedovanje ali prejem zapuščine niso način izračuna družinske pokojnine.
Osnova je pokojnina umrlega ali zakonsko določena pokojnina, do katere bi bil upravičen. Njegova zadnja plača, stanje prihrankov ali družinski mesečni stroški niso ta osnova. Podrobnejšo razliko med osnovo in odmero pojasnjuje izračun pokojnine.
Do kdaj jo lahko prejema otrok
Otrok ima pravico do dopolnjenega 15. leta. Ob šolanju jo lahko prejema dlje, praviloma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta. Starost 26 let pomeni zgornjo mejo za običajno pravico zaradi šolanja; vpis na študij sam po sebi te meje ne podaljša.
Zakon ureja tudi posebne življenjske položaje. Če otrok v letu izgube starša ne izpolni pogojev za napredovanje v višji letnik, lahko pravico ohrani do konca naslednjega šolskega leta. To ni splošno dovoljenje za neomejeno ponavljanje letnikov. Pri prekinitvi zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda so pomembni razlog prekinitve, nadaljevanje šolanja in starostna omejitev.
Otrok, starejši od 15 let, ki se ne šola, lahko ob prijavi pri zavodu za zaposlovanje in izpolnjevanju obveznosti po pravilih trga dela prejema pokojnino najdlje do 18. leta. Samo dejstvo, da nima službe, brez izpolnjenih pogojev ne zadostuje.
Popolna nezmožnost za delo je posebna pravna podlaga. Pomembno je, kdaj je nastala in ali je umrli otroka preživljal. Ne enačite vsake zdravstvene težave ali odločbe o posebnih potrebah z avtomatično trajno pravico. Tak primer zahteva ustrezna dokazila in presojo ZPIZ.
Kaj pomeni zaključek študija pred koncem leta
Če upravičenec dokonča dodiplomski ali podiplomski program pred koncem študijskega leta, za katero je pridobil status, zakon omogoča izplačevanje do konca tega študijskega leta. Omejitvi ostajata dopolnjeno 26. leto in obvezna vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Zato datum zagovora diplome ni vedno enak zadnjemu dnevu izplačevanja. Prav tako družina ne sme sklepati, da pokojnina po diplomi v vsakem primeru teče do septembra. Zaposlitev, starost ali konkretni status lahko položaj spremenijo prej. Pred načrtovanjem večmesečnega prejemka preverite vse tri datume: zaključek programa, konec študijskega leta in začetek morebitnega zavarovanja.
Drugi družinski člani potrebujejo dodatna dokazila
Pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev lahko pridobijo pravico, če jih je umrli preživljal in so izpolnjeni zakonski pogoji. Za določene primere se za otroke brez staršev štejejo tudi otroci, katerih starši so živi, vendar popolnoma nezmožni za delo ali jim je bila odvzeta starševska skrb.
Pri starših umrlega sta pomembna preživljanje in starost oziroma popolna nezmožnost za delo. Za leto 2026 velja prehodna starost 61 let; splošna določba za naslednje obdobje določa 62 let. Sorodstvo brez dejanskega izpolnjevanja dodatnih pogojev ne zagotavlja pravice.
Preživljanje se presoja po posebnih pravilih o skupnem stalnem prebivališču in dohodkih. Zakonski prag je vezan na 30 odstotkov najnižje pokojninske osnove ter ustrezno obdobje dohodkov. Če skupnega prebivališča ni, so pomembna dokazila o rednem mesečnem zagotavljanju sredstev. Tega testa ne uporabljajte kot splošnega dohodkovnega cenzusa za vsakega otroka umrlega; zakon razlikuje skupine upravičencev.
Skupni odstotek in posamezni delež
Naslednja tabela velja za osnovni primer, ko so upravičeni samo otroci. Predpostavimo zakonsko določeno mesečno osnovo 1.320 EUR, odmero v letu 2026 in odsotnost posebnih mednarodnih ali drugih sorazmernih izračunov. Prikazani so zneski odmere pred morebitnimi individualnimi odtegljaji.
| Število upravičenih otrok | Skupni odstotek osnove | Skupna družinska pokojnina | Delež posameznega otroka |
|---|---|---|---|
| En otrok | 75 % | 990,00 EUR | 990,00 EUR |
| Dva otroka | 85 % | 1.122,00 EUR | 561,00 EUR |
| Trije otroci | 95 % | 1.254,00 EUR | 418,00 EUR |
| Štirje otroci | 95 % | 1.254,00 EUR | 313,50 EUR |
Pri dveh otrocih račun poteka v dveh korakih: 1.320 × 0,85 = 1.122 EUR, nato 1.122 ÷ 2 = 561 EUR. Račun 1.320 × 0,85 za vsakega otroka bi skupni prejemek neupravičeno podvojil.
Od leta 2027 zakon za novo odmero določa 80, 90 in 100 odstotkov. Teh številk ne vključujte v izračun odmere za leto 2026. Nadaljnje uskladitve in obravnavo že priznanega prejemka je treba razbrati iz konkretne odločbe in veljavnih pravil.
Ko se odmera deli tudi z vdovo ali vdovcem
Če pogoje izpolnjujejo vdova oziroma vdovec in otroci, se zakonec pri skupni odmeri šteje med upravičence. Ob isti osnovi 1.320 EUR ter upravičeni vdovi in dveh otrocih je v osnovnem primeru leta 2026 skupna odmera 95 odstotkov, torej 1.254 EUR. Razdeljena na tri enake dele pomeni 418 EUR na upravičenca.
To je drugačen položaj od izbire lastne pokojnine z delom vdovske pokojnine. Izračun 15 odstotkov vdovske pokojnine ne predstavlja univerzalnega dodatka vsakemu otroku. Različne možnosti zakonca so predstavljene v članku o vdovski pokojnini in izbiri prejemka.
Če so poleg otrok upravičeni drugi družinski člani, se uporabi drugačen vrstni red: najprej se določi odmera za otroke, drugim pripada zakonsko določen ostanek osnove. Vseh takih primerov zato ni pravilno rešiti s preprostim deljenjem ene skupne vsote med vse sorodnike. Morebitni ostanek zaradi zaokroževanja na enake dele pripada najstarejšemu upravičencu.
Ko eden od članov izgubi pravico, preostali člani ne prevzamejo samodejno njegovega celotnega prejšnjega deleža. Spremenita se lahko skupni odstotek in delitev. Družina mora spremembo sporočiti in upoštevati novo odločitev o odmeri.
Posebnost pri izgubi obeh staršev
Za otroka, ki izgubi oba starša, veljajo posebna pravila. Enemu otroku se pokojnina odmeri po ugodnejšem staršu v višini 100 odstotkov ustrezne osnove. Pri dveh ali več otrocih se odmerita pokojnini po obeh starših, vsaka v višini 100 odstotkov svoje osnove, nato se delita med otroke.
Predpostavimo osnovi 1.320 in 920 EUR ter dva upravičena otroka. Skupaj sta osnovi 2.240 EUR, delež vsakega otroka pa 1.120 EUR. Pri enem upravičenem otroku bi po teh predpostavkah veljala ugodnejša osnova 1.320 EUR, ne seštevek 2.240 EUR. Primer zahteva, da so izpolnjeni pogoji po obeh starših.
Šolanje, delo in pravočasno sporočanje sprememb
Za šolanje v Sloveniji ZPIZ praviloma pridobi podatke iz uradnih evidenc. Običajno letno pošiljanje šolskega potrdila zato ni potrebno. Pri šolanju v tujini je treba originalno potrdilo s številko uživalca poslati takoj na začetku šolskega leta. Če velja samo za semester, je treba novo dostaviti v desetih dneh po izteku prejšnjega.
Študentsko delo je treba ločiti od zaposlitve ali samostojne dejavnosti. Obvezno zavarovanje po posebni podlagi za prejemnike družinske pokojnine iz drugega odstavka 18. člena ZPIZ-2 ne prepreči njenega uživanja. Zaposlitev ali druga vključitev v obvezno zavarovanje ima lahko drugačne posledice. Ob sklenitvi pogodbe preverite dejansko zavarovalno podlago.
Spremembe, ki vplivajo na pravico ali izplačilo, je treba ZPIZ sporočiti v osmih dneh. Vlogo lahko vložite prek eVlog za VSE, portala Moj eZPIZ ali po običajnih pisnih oziroma osebnih poteh. Shranite odločbo in potrdilo o oddaji; nadaljevanje nakazil samo po sebi ne dokazuje, da je spremenjeni položaj že pravilno obravnavan.
Pogosta vprašanja
Ali vsak od dveh otrok dobi 85 odstotkov pokojninske osnove?
Ne. Pri osnovni odmeri v letu 2026 je 85 odstotkov skupni znesek za dva upravičena otroka. Ta se razdeli na dva enaka deleža.
Ali družinska pokojnina vedno preneha na dan diplome?
Ne. Ob izpolnjenih pogojih lahko izplačevanje traja do konca študijskega leta, za katero je bil pridobljen status, največ do 26. leta oziroma do ustrezne obvezne vključitve v zavarovanje.
Ali je treba pri študiju v Sloveniji vsako leto poslati potrdilo?
Praviloma ne, ker ZPIZ uporablja uradne elektronske evidence. Pri šolanju v tujini veljajo posebna pravila za predložitev originalnega potrdila in njegovo obnovitev.
Ali študentsko delo pomeni isto kot redna zaposlitev?
Ne. Zakon za določeno zavarovalno podlago prejemnikov družinske pokojnine dopušča nadaljnje uživanje pravice. Pri zaposlitvi ali dejavnosti preverite podlago in spremembo pravočasno sporočite ZPIZ.
