Dobiček prikazuje razliko med pripoznanimi prihodki in odhodki, denarni tok pa dejanske prejemke in izdatke. Podjetje lahko posluje z dobičkom, vendar mu zmanjkuje denarja, ker kupci še niso plačali, ker je kupilo več zalog ali ker odplačuje posojilo. Za povezavo potrebujete podatke za isto obdobje ter spremembe terjatev, zalog in poslovnih obveznosti.
Spodnji izvirni primer pokaže oba pogleda na isti mesec. Uporabite ga kot razlago računskih povezav, ne kot predlogo celotnega uradnega izkaza ali davčnega obračuna. Namen je ugotoviti, kje nastane razlika med rezultatom in denarjem, preden jo poskušate reševati z dodatnim financiranjem.
Tri številke, ki jih ne smete zamenjati
Prihodki niso nujno že prejeti denar. Ko nastane upravičen prihodek iz prodaje na odloženo plačilo, ima podjetje lahko terjatev do kupca. Denar bo prišel pozneje, če kupec svojo obveznost poravna. Niti datum izdanega računa niti datum nakazila sama zase ne povesta vseh pravil pripoznanja prihodka.
Dobiček ni saldo računa. Na račun lahko prispe posojilo ali vložek lastnika, ki povečata razpoložljivi denar, vendar nista prodajni prihodek. Nasprotno lahko podjetje plača nabavo opreme, ki se pri uporabi vključuje v odhodke prek amortizacije, ne nujno v celoti ob plačilu.
Denarni tok obdobja ni stanje na njegovem koncu. Tok je sprememba zaradi prejemkov in izdatkov; končno stanje dobite tako, da ga prištejete začetnemu denarju. Podjetje s pozitivnim tokom in skoraj praznim začetnim računom ima drugačne možnosti kot podjetje z veliko začetno rezervo.
Zato ob poročilu ne zahtevajte samo podatka »koliko smo zaslužili«. Potrebujete poslovni rezultat, pojasnilo denarnih tokov ter začetno in končno stanje. Šele skupaj pokažejo, ali je denar ustvarilo poslovanje, prodaja premoženja ali novo zadolževanje.
Predpostavke izmišljenega mesečnega primera
Predpostavimo majhno trgovsko podjetje, ki vodi podatke po načelu nastanka poslovnih dogodkov. V mesecu je pripoznalo 50.000 evrov prodajnih prihodkov. Nabavna vrednost prodanega blaga znaša 25.000 evrov, drugi poslovni odhodki 17.000 evrov in amortizacija 2.000 evrov.
Za preglednost primer ne vsebuje DDV, davka od dobička, obresti, rezervacij, odpisov terjatev, tečajnih razlik ali drugih časovnih razmejitev. Drugih 17.000 evrov odhodkov je v celoti plačanih v istem mesecu. Vse obveznosti do dobaviteljev v tabeli se nanašajo na nabavo blaga, ne na opremo ali druge odhodke.
Rezultat v teh omejenih predpostavkah znaša 50.000 − 25.000 − 17.000 − 2.000 = 6.000 evrov. To je pozitivni poslovni rezultat našega poenostavljenega prikaza; ker davka ne obravnavamo, ga ne poimenujemo čisti dobiček po davku.
| Poslovna postavka | Začetek meseca | Konec meseca | Sprememba |
|---|---|---|---|
| Terjatve do kupcev | 12.000 € | 24.000 € | +12.000 € |
| Zaloga blaga | 8.000 € | 13.000 € | +5.000 € |
| Obveznosti za nabavo blaga | 6.000 € | 10.000 € | +4.000 € |
Sprememba pomeni končno minus začetno stanje. Če bi namesto spremembe uporabili celotno končno terjatev 24.000 evrov, bi upoštevali tudi zneske, ki so obstajali pred začetkom obravnavanega meseca, in dobili napačen rezultat.
Most od rezultata do denarnega toka poslovanja
Najprej poslovnemu rezultatu prištejemo 2.000 evrov amortizacije. Ta je zmanjšala rezultat, vendar v tem mesecu sama ni pomenila plačila. Povečanje terjatev 12.000 evrov odštejemo: del pripoznane prodaje se še ni pretvoril v denar.
Odštejemo tudi povečanje zalog za 5.000 evrov. Podjetje je nabavilo več blaga, kot ga je porabilo oziroma prodalo. Povečanje obveznosti do dobaviteljev za 4.000 evrov pa prištejemo, ker del nabave v tem obdobju še ni plačan.
| Korak | Vpliv na izračun |
|---|---|
| Poslovni rezultat primera | +6.000 € |
| Amortizacija brez plačila v mesecu | +2.000 € |
| Povečanje terjatev do kupcev | −12.000 € |
| Povečanje zalog | −5.000 € |
| Povečanje obveznosti za blago | +4.000 € |
| Denarni tok iz poslovanja | −5.000 € |
Račun je 6.000 + 2.000 − 12.000 − 5.000 + 4.000 = −5.000 evrov. Podjetje je torej v mesecu pokazalo 6.000 evrov rezultata, poslovanje pa je porabilo 5.000 evrov denarja. Nobena od številk ni napačna samo zato, ker se razlikujeta.
Ta most velja za navedene predpostavke. V resničnem podjetju dodatne postavke potrebujejo svojo prilagoditev. Pri odpisu terjatve ali prevrednotenju zaloge sprememba stanja ni zgolj posledica plačila oziroma nabave, zato slepo odštevanje vseh bilančnih sprememb ne zadošča.
Preverite še neposredne prejemke in plačila
Do istega rezultata pridemo brez izhajanja iz dobička. Prejemki od kupcev so prodajni prihodki plus začetne terjatve minus končne terjatve: 50.000 + 12.000 − 24.000 = 38.000 evrov. Ker ni odpisov, avansov ali drugih sprememb, se ta račun ujema s predpostavljenimi plačili.
Nabava blaga je nabavna vrednost prodanega blaga plus končna zaloga minus začetna zaloga: 25.000 + 13.000 − 8.000 = 30.000 evrov. Nakup blaga in strošek že prodanega blaga sta zato različna zneska.
Plačila dobaviteljem so nabava plus začetne obveznosti minus končne obveznosti: 30.000 + 6.000 − 10.000 = 26.000 evrov. Od prejemkov 38.000 odštejemo teh 26.000 in drugih plačil 17.000; ponovno dobimo −5.000 evrov.
Neposredni in posredni pogled nista dve različni vrsti denarja. Prvi sledi prejemkom in plačilom, drugi pojasni razliko do računovodskega rezultata. Ujemanje v našem primeru je uporabna kontrola, da terjatev, zalog in obveznosti nismo šteli dvakrat.
Oprema in posojilo pojasnita še končni račun
Podjetje je imelo na začetku meseca 20.000 evrov denarja. Poleg navedenega poslovanja je plačalo opremo za 9.000 evrov, prejelo novo posojilo 7.000 evrov in vrnilo 3.000 evrov glavnice prejšnjega posojila. To so dodatne izmišljene transakcije istega meseca.
Nakup opreme vključimo med denarne izdatke za investiranje, prejem in vračilo glavnice pa med financiranje. Glavnica ni še en poslovni odhodek v našem izračunu. Če bi vse te zneske odšteli od dobička in nato še od denarja, bi pomešali pogleda.
Skupna sprememba denarja je −5.000 − 9.000 + 7.000 − 3.000 = −10.000 evrov. Končno stanje je 20.000 − 10.000 = 10.000 evrov. Podjetje ima pozitivni poslovni rezultat, vendar se je njegov denar prepolovil.
Amortizacije pri denarnem nakupu opreme ne odštejemo še enkrat. V mostu smo jo že odstranili iz vpliva na denar, dejansko plačilo opreme pa upoštevali posebej. To je razlog, da potrebujete tudi podatke o nabavi in plačilu dolgoročnih sredstev.
Kaj bi spremenilo hitrejše plačilo kupcev?
V ločenem scenariju predpostavimo, da kupci v istem mesecu plačajo dodatnih 6.000 evrov že pripoznanih terjatev. Končne terjatve so 18.000 namesto 24.000 evrov, njihov porast pa 6.000 namesto 12.000. Vse druge predpostavke ostanejo enake.
Poslovni rezultat ostane 6.000 evrov, denarni tok iz poslovanja pa je 6.000 + 2.000 − 6.000 − 5.000 + 4.000 = 1.000 evrov. Ob istem nakupu opreme in financiranju končni denar znaša 16.000 evrov. Podjetje ni dodatno zaslužilo šest tisočakov; hitreje je prejelo denar, ki mu je že pripadal.
Za primerjavo: če bi samo odložilo še 4.000 evrov plačil dobaviteljem, bi se tok izboljšal za ta znesek, obveznosti pa bi ostale višje. Odlog plačila ni prihranek ali prihodek. Pred spremembo rokov preverite pogodbe in zapadlost; računskega izboljšanja ne dosegajte z enostranskim neplačevanjem.
Kako uporabiti razlago pri mesečnem pregledu
Pripravite začetna in končna stanja za isto obdobje ter jih primerjajte z evidenco prodaje, nabave in plačil. Razvrstite terjatve po zapadlosti in posebej označite sporne. Rast zalog povežite s konkretnimi izdelki, ne samo s skupnim zneskom.
Pri poslovnih obveznostih ločite nabavo blaga, stroške, opremo in posojila. Ista beseda »obveznosti« lahko skriva povsem različne denarne tokove. Kadar je prejet avans, odpis, nedenarna transakcija ali prenos med računi, preverite njegov dejanski vpliv, preden ga vključite.
Nato uskladite začetni denar, vse tokove in končno stanje. Prenos med lastnima računoma ni prejemek od kupca, ki bi povečal skupni denar podjetja. Če se seštevek ne ujema, poiščite izpuščeno ali podvojeno postavko.
Za ukrepe pri zalogi in terjatvah preberite kako izboljšati poslovanje in dobiček. Če potrebujete kapital, pomaga širši pregled načinov financiranja podjetja.
Pogosta vprašanja
Ali lahko podjetje z dobičkom ostane brez denarja?
Da. Dobiček lahko ostane v neplačanih terjatvah, denar se porabi za zaloge in opremo ali za vračilo glavnice. Zato poslovni rezultat in razpoložljivi denar spremljajte ločeno.
Zakaj amortizacijo prištejemo rezultatu?
Ker je zmanjšala rezultat, čeprav sama ni tekoče denarno plačilo. Prištevanje ne ustvari novega denarja; odstrani nedenarni odhodek iz pojasnila toka.
Ali prejem posojila pomeni dobiček?
Ne. Posojilo poveča denar in obveznost za vračilo. V prikazu denarnih tokov ga obravnavamo med financiranjem, ne kot prodajni prihodek.
Ali povečanje obveznosti do dobaviteljev pomeni prihranek?
Ne. Pomeni, da del ustrezne nabave še ni plačan. Lahko začasno izboljša denarni tok, vendar dolg in njegovi plačilni roki ostanejo.
